FCI 7
Pasma FRANCOSKI ŠPANJEL –>
FRANCOSKI ŠPANJEL
(French Spaniel – Epagneul Français)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 175
Velikost: od 54 do 60 cm
Teža: od 25 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma Francoski španjel je stara, saj izvira iz 14. stoletja.Njegova prednika sta bila Munsterlandec in Drentski prepeličar. Uporabljali so ga za lov. Prilagojen je za lov na težko prehodnem terenu. Pasma je redka tudi v matični domovini, izven nje je zelo slabo poznana. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Francoski španjel visok, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, gosta, mehka, sijoča in vodoodporna. Barva dlake: bela z rjavimi lisami po hrbtu, trebuhu, ušesih, tacah in repu. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski španjel inteligenten, hitro učljiv, dojemljiv, zelo poslušen, vztrajen, vzdržljiv, delaven, odporen, odličen lovec, doma miren, aktiven, družaben, uravnovešen, prijazen, nežen, pozoren, ustrežljiv. Čut za voh ima zelo izostren. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se odlično razume, do njih je nežen, prijazen in previden. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, živahen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni preveč priporočljivo, saj težko prenaša samoto in želi biti v bližini družine. Potrebuje veliko gibanja, druženja in različnih fizičnih ter umskih aktivnosti (tek, sprehodi, igre, plavanje, trening).
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, lahko pa se pojavijo določene zdravstvene težave: težave s kožo (acral mutilation), pri kateri je potrebno takojšnje zdravljenje, da ne pride do hujših zapletov.
FCI 7
Pasma FRANCOSKI PIRENEJSKI PTIČAR –>
FRANCOSKI PIRENEJSKI PTIČAR
(Braque français, type Pyrénées – French Pointing Dog, Pyrenean type)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 134
Velikost: – samec meri od 47 do 58 cm
– samica meri od 47 do 56 cm
Teža: od 17 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, Pireneji. Pasma Francoski pirenejski ptičar je stara, saj izvira iz 14. stoletja. Eden izmed njegovih prednikov je verjetno tudi Pointer. Prilagojen je za lov na zahtevnem gorskem terenu v različnih vremenskih pogojih. Pasma je priljubljena tudi izven matične domovine.
Opis pasme
Po obliki je Francoski pirenejski ptičar srednje velik, čvrst, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, tanka, gosta in svilnata. Barva dlake: kostanjevo rjava, rjava in bela. Dovoljene so rumeno rjave ali kostanjevo rjave lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski pirenejski ptičar odličen lovec, inteligenten, učljiv, sposoben, dojemljiv, hiter, dinamičen, aktiven, gibčen, zelo vzdržljiv, vztrajen, odločen, prilagodljiv, občutljiv na krivice in grobosti, ustrežljiv, uglajen, zvest, družaben, miren doma, nežen, ljubeč, prijazen, vodljiv. Čut za voh ima zelo razvit. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad, do njih je nežen in igriv. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, živahen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni preveč priporočljivo, saj težko prenaša samoto in želi biti v bližini družine. Potrebuje veliko gibanja, druženja in različnih fizičnih ter umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
FCI 7
Pasma FRANCOSKI OSTRODLAKI PTIČAR – GRIFON –>
FRANCOSKI OSTRODLAKI PTIČAR – GRIFON
(French wire-haired Korthals Pointing Griffon – Griffon d’arret a poil drut Korthals)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.3 Griffon tip
št. FCI standarda: 107
Velikost: – samec meri od 56 do 61 cm
– samica meri od 51 do 56 cm
Teža: od 23 do 27 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, čeprav določeni krogi za njegovo domovino priznavajo Nizozemsko, saj je bil vzreditelj pasme Eduard Karel Korthals, Nizozemec. Imenovani vzreditelj je več kot 20 let namenil načrtni vzreji te pasme. Pasmo je vzredil leta 1873. Uporabljali so ga za lov na različno divjad. Prilagojen je za lov na težko prehodnem in zahtevnem terenu (gosta podrast, močvirje) ter v različnih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil prizna leta 2000. V sedanjem času je Francoski ostrodlaki ptičar – Grifon lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Francoski ostrodlaki ptičar – Grifon srednje velik, močan, mišičast, elegantno grajen pes. Dlaka je ostra, ravna, žimnata, gosta in mastna. Podlanka je gosta in mehka. Ima košato brado in obrvi. Barva dlake: kostanjevo rjava, bela in rjava, serasta, bela in oranžna, jekleno siva z rjavimi oznakami. Dlaka ga dobro ščiti pred poškodbami, temperaturnimi razlikami in je tudi vodoodporna. Nega obsega redno krtačenje, trimanje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski ostrodlaki ptičar – Grifon inteligenten, učljiv, odličen lovec, odporen, izredno vzdržljiv, vztrajen, delaven, gibčen, zvest, prilagodljiv, oster na lovu, družaben, aktiven, doma miren, ljubeč, igriv, prijazen, pozoren na dogajanje v okolici, ponosen, zaščitniški. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad, do njih je nežen in igriv. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, živahen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni preveč priporočljivo, saj težko prenaša samoto in želi biti v bližini družine. Potrebuje veliko gibanja, druženja in različnih fizičnih ter umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav, niti gensko pogojenih bolezni.
FCI 7
Pasma FRANCOSKI GASKONJSKI PTIČAR –>
FRANCOSKI GASKONJSKI PTIČAR
(Braque français, type Gascogne – French Pointing Dog, Gascogne type)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 133
Velikost: – samec meri od 58 do 69 cm
– samica meri od 56 do 68 cm
Teža: od 25 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, pokrajina Gascony. Pasma Francoski gaskonjski ptičar je stara. Njegovi predniki so verjetno španski in italijanski ptičarji, ki so obstajali že v 14. stoletju. Prilagojen je za lov na zahtevnem hribovitem terenu. V začetki 20. stoletja je skoraj izumrl, vendar so ga z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Izven matične domovine skoraj ni prisoten. V sedanjem času je Francoski gaskonjski ptičar lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Francoski gaskonjski ptičar srednje velik, močan, mišičast, elegantno grajen pes. Dlaka je kratka, tanka in gosta. Barva dlake: bela s svetlimi ali temnimi rjavimi madeži, s pikami ali brez, temno ali kostanjevo rjava z belo liso na glavi, prsih in na koncu šap, bela s cimetastimi lisami in pikami ali cimetasto rjava. Okoli oči, po licih in okončinah so dovoljene rdeče rjave lise. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski gaskonjski ptičar zelo inteligenten, zelo učljiv, gibčen, eleganten, močan, delaven, ustrežljiv, vztrajen, vzdržljiv, izjemen, lovec in sledilec, prilagodljiv, umirjen, spreten, odločen, aktiven, hiter, iznajdljiv, vodljiv, družaben, poslušen, zvest, ljubeč, prijazen, občutljiv na grobosti in krivice, družaben. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima rad in se z njimi rad druži. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, živahen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko dnevnega gibanja, zaposlitev in drugih fizičnih (tek, plavanje, igre) ter umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
FCI 7
Pasma DRENTSKI PREPELIČAR –>
DRENTSKI PREPELIČAR
(Drentsche Patrijshond – Drentse Partridge Hound)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 224
Velikost: – samec meri od 58 do 63 cm
– samica meri od 55 do 60 cm
Teža: od 22 do 29 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nizozemska, pokrajina Drenthe. Pasma Drentski prepeličar je stara, saj je poznana že od 16. stoletja. Njegovi predniki so verjetno stari mali musterlander in francoski ptičarji. Pasma je bila priznana leta 1943. Uporabljali so ga za lov na perjad in manjšo divjad. Prilagojen je za lov na težko prehodnem terenu (močvirje). Po drugi svetovni vojni je pasma skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. V sedanjem času je lovski in družinski pes, dobre rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih. Pasma, čeprav je maloštevilna, je izven domovine poznana tudi v Severni Ameriki, Belgiji in v skandinavskih državah.
Opis pasme
Po obliki je Drentski prepeličar srednje velik, mišičast, slok, močan, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, ravna, mehka in gosta. Po nogah in sprednjem delu prsnega koša je daljša. Barva dlake: bela z rjavim plaščem ali brez. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Drentski prepeličar inteligenten, učljiv, poslušen, energičen, odličen lovski pes in prinašalec, delaven, vodljiv, aktiven, doma miren, družaben, vdan, zvest, prijazen, nežen, igriv, vztrajen, vzdržljiv, odporen, hiter, gibčen, dober čuvaj, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, občasno trmast, samostojen, močan, prilagodljiv. Čut za voh ima zelo razvit. Slabo prenaša samoto oziroma izoliranost od družine. Možne negativne lastnosti: trmoglavost – povezano z značajem in nepravilno vzgojo; destruktivno vedenje zaradi prevelike osamljenosti. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan. Z ostalimi psi in poznanimi živalmi se dobro razume, prostoživeče živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (lovec, rekreativec, športnik), odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, živahen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti dovolj prostega časa za druženje in ostale aktivnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko dnevnega gibanja, zaposlitev in drugih fizičnih (tek, plavanje, igre) ter umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so nekatere zdravstvene težave (progresivna atrofija mrežnice, težave z želodcem).
FCI 7
Pasma ČEŠKI RESASTI PTIČAR –>
ČEŠKI RESASTI PTIČAR
(Český Fousek – Bohemian wire-haired Pointing Griffon)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.3 Griffon tip
št. FCI standarda: 245
Velikost: – samec meri od 60 do 66 cm
– samica meri od 58 do 62 cm
Teža: – samec od 28 do 34 kg
– samica od 22 do 28 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Češka, kjer velja za avtohtono pasmo. Prva omemba datira v leto 1348. Pasma Češki resasti ptičar je bila priznana leta 1880. Pasma je stara, saj je obstajala že v Srednjem veku. V začetku 20. stoletja je skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1963. Prilagojen je za lov na različnih in zahtevnih terenih, v različnih vremenskih razmerah. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Češki resasti ptičar srednje velik, mišičast, kvadraten, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, resasta in gosta. Podlanka je gosta in mehka. Ima značilno brado in brke. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi vplivi. Barva dlake: temno serasta z rjavo ali brez, rjava. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Češki resasti ptičar inteligenten, doma miren, aktiven, ubogljiv, poslušen, aktiven, vztrajen, vzdržljiv, delaven, vodljiv, vdan, zvest, oster, energičen, ustrežljiv, vesel, prijazen, zvest, zaščitniški, dober čuvaj, igriv, samozavesten, družaben, prijeten. Slabo prenaša osamljenost. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, nervoznost – pogojeno s preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se dobro razume. Do tujcev je zadržan. V odnosu do drugih živali ni problemov, razen do prostoživečih živali, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, dosleden, odločen, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za fizične aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je hiša z dobro in visoko ograjenim vrtom na podeželju. Potrebuje veliko dnevnega gibanja, igre in zaposlitev.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
