FCI 7
Pasma NEMŠKI ŽIMAVEC –>
NEMŠKI ŽIMAVEC
(Deutsch Drahthaar – German Wirehaired Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 98
Velikost: – samec meri od 61 do 67 cm
– samica meri od 57 do 64 cm
Teža: od 27 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Pasma Nemški žimavec je nastala okoli 19. stoletja. Z načrtnim križanjem najboljših primerkov ostrodlakih psov, Pudelpointerja, korthalovega grifona, Nemškega resavca in nemških kratkodlakih ptičarjev so vzredili vsestransko uporabnega lovskega psa. Prilagojen je za lov na zahtevnih terenih v različnih vremenskih razmerah. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Pasma je priljubljena tudi izven matične domovine.
Opis pasme
Po obliki je Nemški žimavec močan, mišičast, čvrst, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, žimnata, močna, gosta, vodoodporna in priležna. Podlanka je gosta in mehka. Ima močne obrvi in brado. Barva dlake: rjavo serasta z lisami ali brez, črno serasta z lisami ali brez, rjava z belo liso na prsih ali brez, svetlo serasta. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi vplivi in ščiti pred poškodbami. Nega obsega redno krtačenje, čiščenje ušes in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Nemški žimavec zelo inteligenten, hitro učljiv, dojemljiv, energičen, strasten lovec, pogumen, vztrajen, vzdržljiv, delaven, zvest, odločen, uravnovešen, vodljiv, ubogljiv, prijazen, dober čuvaj, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, gibčen, hiter, iznajdljiv, prilagodljiv, družaben, razmišljajoč. Možne negativne lastnosti: strah pred streli, pomanjkanje samozavesti, plašnost, popadljivost, agresivnost – pogojeno delno z značajem in z nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan in mu želi v vsem ustreči, družinske člane ima rad. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Ob primerni socializaciji dobro sprejema poznane živali, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, dosleden, vztrajen, prilagodljiv, potrpežljiv, strpen, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (slabo prenaša samoto in odsotnost lastnika), fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, dobro se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja ter stalnih fizičnih (lov, igre, plavanje) in umskih dejavnosti. Opozoriti je potrebno, da pes izredno uživa v lovu in postane nesrečen, če mu je ta možnost odvzeta.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav. Posebno skrb je potrebno nameniti zaščiti pred zajedalci in paraziti ter pravilni prehrani, da ne pride do alergij.
FCI 7
Pasma NEMŠKI RESAVEC –>
NEMŠKI RESAVEC
(Deutsch Stichelhaar – German Rough Haired Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 232
Velikost: – samec meri od 60 do 70 cm
– samica meri od 58 do 68 cm
Teža: okoli 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Nemški resavec spada med najstarejše nemške pasme psov. Z načrtno vzrejo se je obnovila konec 19. stoletja. Njegovi predniki so stari pastirski psi. Prilagojen je za lov na težko prehodnih terenih (kopno, morje) in v težkih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2001. V sedanjem času je lovski, s primerno socializacijo tudi družinski pes. Pasma je redka in izven matične domovine slabo poznana.
Opis pasme
Po obliki je Nemški resavec srednje velik, močan, čvrsto grajen pes. Dlaka je srednje dolga, ostra, ščetinasta, trda, gosta in vodoodporna. Obrvi so košate, brada zmerno dolga, dlaka na glavi je štrleča. Barva dlake: rjava z ali brez belih lis na prsih, serasta z ali brez rjavih lis, svetlo siva z ali brez rjavih lis. Nega ni zahtevna, obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi vplivi in podrastjem.
Karakter pasme
Po naravi je Nemški resavec miren, pogumen, močan, odličen lovec, oster, vztrajen, delaven, neutrudljiv, vzdržljiv, spreten, gibčen uravnovešen, odločen, dominanten, zvest, odličen čuvaj, zaščitniški, poslušen, pozoren na dogajanje v okolici, prijazen, družaben, energičen, navdušen. Zelo rad ima vodo in plavanje, obvlada tudi visoke skoke. Priznava samo enega gospodarja, na katerega je zelo navezan in upošteva samo njegove ukaze. Družinske člane ima rad. Otroke ima rad, če je bil pravilno socializiran in uživa v igri z njimi, kljub temu je potreben nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv, lahko celo agresiven. Odnos do poznanih živali je dober, vendar je potrebna pravočasna in pravilna socializacija. Ostale živali mu pomenijo plen. Možne negativne lastnosti: dominantnost, agresivnost – pogojeno z značajem in nepravilno vzgojo. Lastnik mora biti zelo izkušen, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), zelo avtoritativen, odločen, dosleden, vztrajen, prilagodljiv, potrpežljiv. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje, fizične in umske dejavnosti. Vzgoja in socializacija sta zelo zahtevni in se morata pričeti že pri mladiču. Primerno bivalno okolje je pesjak z visoko ograjenim vrtom na podeželju. Bivanje v stanovanju in v urbanem okolju ni priporočljivo. Pes potrebuje veliko gibanja, stalnega treninga in ostalih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava. Redno je potrebno čistiti ušesa, saj so dovzetni za vnetja ušes.
FCI 7
Pasma NEMŠKI KRATKODLAKI PTIČAR –>
NEMŠKI KRATKODLAKI PTIČAR
(Deutsch Kurzhaar – German Short haired Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 119
Velikost: – samec meri od 62 do 66 cm
– samica meri od 58 do 63 cm
Teža: – samec od 32 do 37 kg
– samica od 25 do 32 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Pasma Nemški kratkodlaki ptičar obstaja od 19. stoletja. Uporabljali so ga za lov na perjad in malo divjad na različnih terenih (na suhem, v vodi) in tudi pri lovu s sokoli. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2000.
Opis pasme
Po obliki je Nemški kratkodlaki ptičar močan, mišičast, čvrst, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, svetleča, priležna, trda in gosta. Barva dlake: rjava, rjava z manjšimi belimi oznakami po prsih in nogah, temno rjavo serasta z rjavimi pikami ali lisami ter rjavo glavo – pri tej varianti prevladujejo bele dlake, bela z rjavimi oznakami na glavi ter rjavimi lisami in pikami, črna z enakimi kombinacijami, kot pri rjavih in rjavo serastih. Pri vseh variantah je dovoljen rumen ožig, lise na čelu ter manjše bele in seraste oznake na gobcu. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Nemški kratkodlaki ptičar zelo inteligenten, hitro učljiv, strasten lovec, delaven, zavzet, zvest, močan, vztrajen, vzdržljiv, hiter, ponosen, uravnovešen, zanesljiv, srednje dober čuvaj, zaščitniški, vodljiv, poslušen, družaben, prijazen. Možne negativne lastnosti: stres, neprimerno vedenje – pogojeno s predolgo ločenostjo od lastnika in neprimerno vzgojo. Na lastnika je izredno navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se lepo razume. Do tujcev je nezaupljiv. Ob primerni socializaciji se dobro razume s poznanimi živalmi, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec, športnik), prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo, iznajdljiv, potrpežljiv, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in druge dejavnosti. Priporočljive so vse faze strokovnega šolanja. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, igre, tek, planinarjenje, plavanje), druženja ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so nekatere zdravstvene težave.
FCI 7
Pasma NEMŠKI DOLGODLAKI PTIČAR –>
NEMŠKI DOLGODLAKI PTIČAR
(Deutscher langhaariger Vorstehhund – German longhaired Pointer)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 117
Velikost: – samec meri od 63 do 66 cm
– samica meri od 60 do 63cm
(dovoljeno odstopanje +/- 3 cm)
Teža: do 30 kg
Življenjska doba: od 9 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija. Pasma Nemški dolgodlaki ptičar je stara več kot sto let. Prilagojen je za lov v gozdu in vodi. Uradni standard FCI je bil sprejet leta 2002. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na tudi na kinoloških tekmovanjih (agility, sledenje, poslušnost). Izven matične domovine je slabo poznan.
Opis pasme
Po obliki je Nemški dolgodlaki ptičar srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Njegovo gibanje je elegantno. Dlaka je srednje dolga (po glavi krajša), gladka in gosta. Po repu in zadnjih nogah ima resice. Barva dlake: rjava z belo liso na prsih ali brez nje. Dlaka ga dobro varuje pred mrzlo vodo in ostalimi vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Nemški dolgodlaki ptičar zelo inteligenten, učljiv, vodljiv, poslušen, vzdržljiv, hiter, aktiven, doma miren, strasten lovec in sledilec, odporen, prilagodljiv, vztrajen, odločen, zvest, vdan, družaben, ljubeč, prijazen, igriv, vesel, zabaven, neutruden, energičen, dinamičen, zanesljiv. Na lastnika in družinske člane je izredno navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijateljski. V odnosu z ostalimi psi ni problemov, nepoznane živali mu pomenijo plen in jih lovi. Možne negativne lastnosti: anksioznost – zaradi osamljenosti. Čut za voh ima zelo razvit. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Lastnik mora biti odločen, dosleden, fizično aktiven, prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo, iznajdljiv, potrpežljiv, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in druge dejavnosti. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, igre, tek, planinarjenje, plavanje), druženja ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom na podeželju. Bivanju v mestu se težko prilagodi.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so težave z vnetji ušes.
FCI 7
Pasma MODRI PIKARDIJSKI ŠPANJEL –>
MODRI PIKARDIJSKI ŠPANJEL
(Epagneul bleu de Picardie – Blue Picardy Spaniel)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 106
Velikost: – samec meri od 57 do 60 cm
– samica je nekoliko manjša
Teža: od 25 do 28 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma Modri pikardijski španjel je bila vzrejena v začetku 20. stoletja in kot samostojna pasma priznana leta 1938. Nastala je s križanjem škotskega setra, pikardijskega ptičarja in verjetno tudi angleškega setra. Konec istega stoletja je bila pasma na robu izumrtja, vendar so jo uspeli ohraniti z načrtno vzrejo. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1987. Prilagojen za lov (perjad in mala divjad) na zahtevnih terenih ob različnih vremenskih razmerah. Nastopa kot lovski in družinski pes. Izven domovine ni dobro poznan.
Opis pasme
Po obliki je Modri pikardijski španjel srednje velik, nizek, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gladka in rahlo valovita. Po nogah in na repu ima resice. Barva dlake: črno siva s posameznimi belimi dlakami (videz modrine) ter črnimi lisami. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Modri pikardijski španjel inteligenten, lahko učljiv, odličen lovec, umirjen, tih, poslušen, igriv, prijazen, vesel, družaben, uravnovešen, prijeten, hiter, živahen, aktiven, doma miren, vzdržljiv, neutruden, vztrajen, delaven, zvest, potrpežljiv, prilagodljiv. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se lepo razume. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, pri ostalih prevlada lovski nagon. Zelo rad ima vodo. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec, športnik), prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo, iznajdljiv, potrpežljiv, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in druge dejavnosti. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, igre, tek, planinarjenje, plavanje) ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima gensko pogojenih bolezni. Zaradi oblike ušes, so nagnjeni k vnetjem le-teh.
FCI 7
Pasma MALI MUNSTERLANDEC –>
MALI MUNSTERLANDEC
(Kleiner Münsterländer – Small Munsterlander)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 2: Britanski in irski ptičarji in setri
– 2.2 Setri
št. FCI standarda: 120
Velikost: – samec meri do 54 cm
– samica meri do 52 cm
(dovoljeno odstopanje +/- 2 cm)
Teža: od 17 do 26 kg
Življenjska doba: od 13 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Nemčija, pokrajina Münster. Pasma Mali Munsterlandec obstaja od sredine 19. stoletja. Njemu podobni psi pa so obstajali že v 13. stoletju. Uporabljali so ga za lov na različno divjad, v vodi in na kopnem. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2004. Izven matične domovine je prisoten še na Nizozemskem in Češkem, drugje je slabše poznan. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Mali Munsterlandec srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, ravna (lahko rahlo valovita), mehka, sijoča in priležna. Barva dlake: belo rjava – s plaščem ali lisami, siva. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Gosta dlaka mu nudi dobro zaščito pred vremenskimi vplivi.
Karakter pasme
Po naravi je Mali Munsterlandec inteligenten, učljiv, uravnovešen, živahen, dinamičen, energičen, doma umirjen, prijateljski, zvest, pogumen, odličen lovec in prinašalec, odločen, vzdržljiv, vztrajen, oster na lovu, potrpežljiv, prilagodljiv, močan, ljubezniv, družaben, ubogljiv, ustrežljiv, prisrčen, nežen, radoveden, raziskovalen. Možne negativne lastnosti: dominantnost, hiperaktivnost, destruktivno vedenje, depresija – pogojeno z neprimerno vzgojo, osamljenostjo in premalo aktivnosti. Na lastnika je izredno navezan, družinske člane ima rad. Rad ima otroke, posebno starejše, ki se do njega primerno obnašajo. Do tujcev je zadržan. S poznanimi živalmi se dobro razume, pri ostalih prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec, športnik), prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo, iznajdljiv, potrpežljiv, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in druge dejavnosti. Vzgoja ni zahtevna, potrebno pa je opozoriti, da polno zrelost doseže med drugim in tretjim letom. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni primerno, saj zelo slabo prenaša osamljenost. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, igre, tek, planinarjenje, plavanje) ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu je priporočljiva uporaba povodca.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima gensko pogojenih bolezni, redko se pojavi displazija kolkov.
