FCI 7
Pasma SANŽERMENSKI PTIČAR –>
SANŽERMENSKI PTIČAR
(Braque Saint-Germain – St.Germain Vorstehhund)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 115
Velikost: – samec meri od 56 do 62 cm
– samica meri od 54 do 59 cm
Teža: od 18 do 27 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma je stara, saj obstaja že od 17. stoletja. Leta 1912 je bil ustanovljen prvi klub pasme. Njegova popularnost je ves čas naraščala. Po prvi svetovni vojni skoraj izumrl, zato so pričeli z načrtno vzrejo, ki jo je ponovno prekinila druga svetovna vojna. Uporabljali so ga za lov na perjad in zajce na različnih terenih. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2003. Pasma je maloštevilna in izven domovine redko prisotna. V sedanjem času je lovski in odličen družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Sanžermenski ptičar srednje velik, mišičast, močan, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, srednje mehka, svetleča in gosta. Barva dlake: bela s srnje rjavimi lisami. Ušesa so rjava, dovoljene so posamezne manjše bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Dlake mu ne nudi zaščite pred mrzlim vremenom.
Karakter pasme
Po značaju je Sanžermenski ptičar zelo inteligenten, hitro učljiv, poslušen, ubogljiv, vodljiv, miren, uravnovešen, prilagodljiv, ponosen, delaven, prizadeven, vztrajen, vzdržljiv, hiter tekač, močan, zanesljiv, sodelujoč, strasten lovec in prinašalec, spreten, gibčen, zelo družaben, občutljiv na krivice in trdo vzgojo, izjemno nežen, prijazen, vdan, zvest, eleganten, popustljiv, prijateljski, željan pozornosti in pohvale, pogumen. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, destruktivno vedenje, plašnost – povezano z nepravilno vzgojo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Laja občasno. Na lastnika je izredno navezan, družinske člane ima rad in si želi biti ves čas v njihovi bližini. Otroke ima zelo rad, do njih je nežen in prijazen. Socializacija mora biti zgodnja. Do tujcev je zadržan. Do poznanih živali ima dober odnos, pri ostalih prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, fizično aktiven, odločen, dosleden, spoštljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje ter redne fizične in umske dejavnosti. Zelo slabo prenaša osamljenost. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z ograjenim vrtom. Bivanje v pesjaku ni primerno, ker slabo prenaša mraz. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, tek, igre, trening), druženja in umskih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
FCI 7
Pasma PORTUGALSKI JEREBIČAR –>
PORTUGALSKI JEREBIČAR
(Perdigueiro Portuguęs – Portuguese Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.1 Tipični kontinentalni ptičarji
št. FCI standarda: 187
Velikost: – samec meri od 54 do 58 cm
– samica meri od 50 do 54 cm
Teža: – samec od 20 do 27 kg
– samica od 16 do 22 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Portugalska. Pasma je stara, saj obstaja že od 12. stoletja. Izvor ni točno dokumentiran, najbrž so predniki isti, kot pri ostalih evropskih ptičarjih. Uporabljali so ga za lov na perjad in drugo divjad na zahtevnem terenu in v različnih vremenskih razmerah. Uporabljali so ga tudi pri lovu s sokoli. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2008. Izven domovine je slabo poznana. V sedanjem času je predvsem lovski pes, ob pravilni socializaciji lahko tudi družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Portugalski jerebičar srednje velik, močan, kvadraten, vitek, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, močna, ostra, trda in gosta. Podlanke nima. Barva dlake: rumena in kostanjevo rjava; enobarvna ali z belimi polji in lisami. Dlaka ga dobro ščiti pred vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Portugalski jerebičar inteligenten, zelo poslušen, učljiv, ubogljiv, zelo delaven, uravnovešen, tih, močan, preudaren, prilagodljiv, odličen lovec, prijazen, zvest, ubogljiv, vztrajen, vzdržljiv, radoveden, živahen, zelo družaben. Možne negativne lastnosti: vsiljivost, prevelika pokornost, vzvišenost – pogojeno z značajem in nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan in si želi ves čas biti v njegovi bližini, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima rad. Do tujcev je zadržan. V odnosu do drugih psov ni problemov, sprejema tudi ostale poznane živali, prostoživeče mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (pes slabo prenaša samoto), fizične in umske dejavnost. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, dobro se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko dnevnega gibanja (dolgi sprehodi, tek, igre, plavanje), druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
FCI 7
Pasma PONT AUDEMERSKI ŠPANJEL –>
PONT AUDEMERSKI ŠPANJEL
(Spaniel de Pont-Audemer – Pont-Audemer Spaniel)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.2 Tip španjela
št. FCI standarda: 114
Velikost: od 52 do 58 cm
Teža: od 20 do 27 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, pokrajina Pont Audemer. Pasme obstaja od 19. stoletja. Točen izvor ni dokumentiran, verjetno pa so bil njegovi predniki tudi stari španjeli, irski vodni španjel, pudelj in barbet. Po prvi svetovni vojni je pasma skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Prilagojen je za lov v močvirjih ter na drugih zahtevnih terenih, v različnih vremenskih razmerah. Originalni standard pasme je bil priznan leta 1964. Uradni standard FCI je bil prizna leta 1998. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Pasma je maloštevilna in izven matične domovine slabše poznana.
Opis pasme
Po obliki je Pont Audemerski španjel srednje velik, kratek, čokat, močan, elegantno grajen pes. Dlaka je dolga, kodrasta in svilena. Po glavi in repu je dlaka kodrasta, okoli vratu tvori grivo. Barva dlake: jetrna, rjava, belo rjava. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Pont Audemerski španjel inteligenten, učljiv, dojemljiv, vodljiv, poslušen, zabaven, ljubeč, srečen, vesel, odličen lovec in prinašalec, specialist za vodni lov, prilagodljiv, pogumen, odporen, vztrajen, vzdržljiv, delaven, družaben, nežen, nežen, močan, prilagodljiv, dober plavalec, spreten, energičen, doma tih in miren, zvest, vdan. Možne negativne lastnosti: agresivnost do drugih psov, destruktivno vedenje – pogojeno z značajem in nepravilno vzgojo ter preveliko osamljenostjo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si želi biti ves čas v njihovi družbi. Do tujcev je zadržan. Otroke ima zelo rad, do njih je nežen in igriv. Ob primerni socializaciji dobro sprejema poznane živali, do ostalih prevlada lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, dosleden, prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (pes slabo prenaša samoto), fizične in umske dejavnost. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, dobro se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko dnevnega gibanja (dolgi sprehodi, tek, igre, plavanje), druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, kljub temu so lahko prisotne posamezne zdravstvene težave (nepravilno delovanje ščitnice, alopecija – plešavost, izpadanje dlak).
FCI 7
Pasma POENTER – ANGLEŠKI POENTER –>
POENTER – ANGLEŠKI POENTER
(English Pointer)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 2: Britanski in irski ptičarji in setri
– 2.1 Pointerji
št. FCI standarda: 1
Velikost: – samec meri od 63 do 69 cm
– samica meri od 61 do 66 cm
Teža: od 20 do 30 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija. Pasma je stara, saj obstaja že od 15. stoletja. Njegovi predniki so francoski in španski ptičarji. Z načrtno vzrejo so pričeli v 17. stoletju. Uporabljali so ga za lov na perjad. Uradni standard FCI je bil potrjen leta 2001. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Pasma je razširjena po vsej Evropi in tudi drugod po svetu.
Opis pasme
Po obliki je Poenter močan, mišičast, kvadraten, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, trda, svetleča, gladka in gosta. Barva dlake: bela s črnimi lisami, črna, črna z rdečkastimi lisami, oranžna, rumeno rdeča, rdeča, rjava v vseh niansah z belimi lisami ali brez. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Poenter inteligenten, zelo učljiv, izjemno hiter, močan, prizadeven, vztrajen, vzdržljiv, delaven, neutruden, aktiven, odličen lovec in sledilec, živahen, ljubezniv, zvest, uravnovešen, vesel, prilagodljiv, poslušen, družaben, energičen, prilagodljiv, prijazen. Možne negativne lastnosti: plašnost, stres, trmoglavost, destruktivno vedenje, hiperaktivnost, dominantnost – pogojeno z nepravilno socializacijo, preveliko osamljenostjo in nepravilno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v njihovi družbi. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihovo prisotnost. Do drugih živali ima dober odnos, če je bil pravilno socializiran, razen do prostoživečih, ki mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (pes slabo prenaša samoto), fizične in umske dejavnost. Primerno bivalno okolje je pesjak z velikim ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko dnevnega gibanja (dolgi sprehodi, tek, igre), druženja in ostalih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, kljub temu so možne posamezne zdravstvene težave: displazija kolkov, težave s ščitnico, alergija kože, dwarfizem (pritlikavost – prekratke in deformirane noge).
FCI 7
Pasma PIKARDIJSKI ŠPANJEL –>
PIKARDIJSKI ŠPANJEL
(Epagneul picard – Picardy Spaniel)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1. 2 Tip španjela
št. FCI standarda: 108
Velikost: od 55 do 60 cm
Teža: od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, pokrajina Pikardija. Pasma je stara, saj obstaja že od 12. stoletja. Izvor pasme ni natančno dokumentiran, verjetno pa je bil eden izmed njegovih prednikov tudi starodavni francoski španjel Oysel. V 19. stoletju je skoraj izumrla, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Uporabljali so ga kot lovskega psa na perjad na zahtevnih terenih (kopno, močvirja, voda) v različnih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil prizna leta 1987.V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Pikardijski španjel srednje velik, nizek, močan, mišičast, elegantno grajen pes. Dlaka je debela, gosta, svilnata, po trupu rahlo valovita. Po repu ima svilnate zastavice. Barva dlake: sivo pikasta s kostanjevo rjavimi lisami, lahko so prisotne tudi rdeče lise na glavi in po šapah. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Dlaka ga dobro ščiti pred vodo in vremenskimi vplivi.
Karakter pasme
Po naravi je Pikardijski španjel inteligenten, učljiv, poslušen, ubogljiv, uravnovešen, odločen, odličen lovec, delaven, temeljit, metodičen, skromen, delaven, energičen, vztrajen, vzdržljiv, pogumen, prilagodljiv, spreten, gibčen, zvest, družaben, vesel, srečen, igriv, željan pozornosti in pohvale, pogumen, prijazen, družaben, nežen. Čut za voh ima zelo razvit. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si želi biti ves čas v njihovi družbi. Otroke ima zelo rad in nadvse uživa v igri z njimi. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijateljski. Dobro sprejema vse poznane živali, prostoživeče mu zbudijo lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, dosleden, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (pes slabo prenaša samoto), fizične in umske dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom na podeželju, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju v urbanem okolju. Potrebuje veliko druženja, saj slabo prenaša izoliranost od lastnika ter fizičnih (sprehod, tek, plavanje, igre) in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zelo zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave (vnetje ušes, zasuk želodca).
FCI 7
Pasma OSTRODLAKI ITALIJANSKI PTIČAR –>
OSTRODLAKI ITALIJANSKI PTIČAR
(Spinone Italiano – Italian Spinone – Italian Wirehaired Pointing Dog)
7. FCI skupina: Ptičarji
Sekcija 1: Kontinentalni ptičarji
– 1.3 Griffon tip
št. FCI standarda: 165
Velikost: od 59 do 70 cm
Teža: od 29 do 49 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Italija. Spada med najstarejše pasme, saj obstaja že od 13 stoletja. V 20. stoletju so pasmo z načrtno vzrejo še izboljšali. Uporabljali so ga kot lovskega psa na zahtevnih terenih v različnih vremenskih razmerah. Okoli leta 1950 je bil v Italiji razglašen za njihovega najboljšega lovskega psa. Prvi standard pasme je bil sprejet leta 1928. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Pasma je maloštevilna in izven matične domovine redko prisotna.
Opis pasme
Po obliki je Ostrodlaki italijanski ptičar srednje velik, kvadrate oblike, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, zmerno valovita, ščetinasta, gosta in vodoodporna. Po obrveh, bradi in ustnicah je daljša. Barva dlake: bela, bela z oranžnimi lisami, rjava, rjava z oranžnimi lisami, bela z rjavimi lisami. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno. Dlaka ga dobro ščiti pred vodo in mrazom.
Karakter pasme
Po naravi je Ostrodlaki italijanski ptičar zelo inteligenten, uravnovešen, doma miren, hitro učljiv, dojemljiv, vodljiv, odličen družabnik, odličen lovec in prinašalec, močan, vzdržljiv, odporen, vztrajen, delaven, pogumen, poslušen, potrpežljiv, prilagodljiv, družaben, zvest, miren, prijazen, krotek, igriv. Možne negativne lastnosti: trmoglavost – pogojeno z značajem in nepravilno vzgojo. Čut za voh ima močno razvit, poleg tega odlično plava in obvlada visoke skoke. Na lastnika in družinske člane je izredno navezan in si želi biti ves čas v njihovi bližini. Zelo rad ima otroke vseh starosti, pri igri pa je priporočljiv nadzor odrasle osebe, da zaradi razigranosti ne bi nehote koga poškodoval. Do tujcev je sprva zadržan, kasneje prijateljski. Z domačimi živalmi se zelo dobro razume, ob primerni socializaciji tudi z ostalimi, pri manjših živalih pa lahko prevlada njegov lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, odgovoren, fizično aktiven (lovec, športnik, rekreativec), odločen, dosleden, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje (pes slabo prenaša samoto), fizične in umske dejavnosti. Priporočljiva je zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z visoko ograjenim vrtom, bivanje v pesjaku ni primerno, saj slabo prenaša osamljenost. Potrebuje veliko gibanja (sprehodi, teh, plavanje, igre) in ostalih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zelo zdrava in nima posebnih zdravstvenih težav.
