FCI 6
Pasma HAMILTONOV GONIČ –>
HAMILTONOV GONIČ
(Hamiltonstövare – Hamilton Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 132
Velikost: – samec meri od 50 do 60 cm
– samica meri od 46 do 57cm
Teža: od 21 do 27,2 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Švedska. Ime je dobil po ustanovitelju švedske kinološke zveze, Adolfu Patricu Hamiltonu. Vzrejen je bil s križanjem nemškega lisičarja, beagla in lokalnih psov. Pasma je bila prvič predstavljena leta 1886. Izven skandinavskih držav pasma ni preveč poznana. Uporabljajo ga kot lovskega in družinskega psa. Dobre rezultate dosega kot razstavni pes.
Opis pasme
Po obliki je Hamiltonov gonič srednje velik, dobro razvit pes. Dlaka je kratka, ravna, trda, priležna in vodoodporna. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: po hrbtu in vratu črna, glava in noge pretežno temno rjava. Po vratu, tacah in na koncu repa so bele lise. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, če je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Hamiltonov gonič zelo inteligenten, dobro učljiv, nežen, hiter, odličen lovec, samostojen, vzdržljiv, vztrajen, delaven, vreden zaupanja, družaben, vdan, zvest, prijazen, igriv, živahen, prijateljski, ubogljiv, potrpežljiv, prilagodljiv. Možne negativne lastnosti: trmoglavost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad, do njih je potrpežljiv in se z njimi rad druži. Do tujcev je zadržan. S primerno socializacijo se dobro ujame z domačimi živalmi, prostoživeče mu pomenijo plen. Najprimernejše bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom na podeželju, prilagodi se bivanju v urbanem okolju. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Potrebuje veliko dnevnih fizičnih in umskih aktivnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu, sicer uide za vonjem (lovski nagon).
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, kljub temu se lahko pojavijo določene zdravstvene težave: displazija kolkov, epilepsija.
FCI 6
Pasma HALDENSKI GONIČ –>
HALDENSKI GONIČ
(Haldenstovare – Halden Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 267
Velikost: – samec meri od 52 do 60 cm
– samica meri od 50 do 58 cm
Teža: od 18 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Norveška, mesto Halden. Pasma obstaja od začetka 20. stoletja. Njegovi predniki so evropski goniči. Prilagojen je za gibanje po težkem terenu in prenašanje neugodnih vremenskih razmer (mraz). Uporabljali so ga za lov na zajce in lisice. Pasma je bila priznana leta 1950. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1999. Pasma izven domovine ni pogosta. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Haldenski gonič srednje velik, močan, mišičast, širok, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in priležna. Barva dlake: prevladujoča bela s črnimi oznakami ter rjavimi lisami na glavi in nogah. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je to nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Haldenski gonič inteligenten, dobro učljiv, dobrosrčen, ljubeč, nežen, zvest, močan, odličen lovec, neutruden, vzdržljiv, vztrajen, delaven, hiter, gibčen, energičen, neodvisen, doma miren, ponosen. Ima zelo razvit voh. Možne negativne lastnosti: nemirnost – zaradi premalo aktivnosti; agresivnost – napačna vzgoja. Na lastnika in družinske člane je zelo naveza in uživa v njihovi družbi. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan. Poznane živali sprejme, če je bil pravočasno socializiran, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Najprimernejše bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Potrebuje živahne in dolge dnevne sprehode ter ostale fizične in umske dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zelo zdrava in niso poznane posebne zdravstvene težave.
FCI 6
Pasma GRŠKI GONIČ –>
GRŠKI GONIČ
(Hellinikos Ichnilatis – Hellenic Hound – Greek Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 214
Velikost: od 45 do 55 cm
Teža: od 17 do 20 kg
Življenjska doba: okoli 11 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Grčija. Pasma je zelo stara, saj obstaja že več tisoč let. Ohranila je svoje prvotne značilnosti, saj ni prihajalo do križanja z drugimi pasmami. Uporabljali so ga za lov na divjega prašiča in zajce, večinoma v tropu. Prilagojen je za gibanje na zelo zahtevnem terenu. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1996. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Grški gonič srednje velik, močan, atletsko grajen pes. Dlaka je kratka, gladka, priležna in gosta. Barva dlake: pretežno črna z rjavimi lisami v različnih odtenkih. Manjša bela lisa na prsih na je dovoljena. Nega obsega redno krtačenje in kopanje s suhim šamponom po potrebi.
Karakter pasme
Po naravi je Grški gonič zelo inteligenten, dobro učljiv, zelo hiter, močan, odličen lovec in sledilec, pogumen, prijazen, včasih nemiren, ljubezniv, igriv, pozoren na dogajanje v okolici, zaščitniški, iznajdljiv, vzdržljiv, vztrajen, vesel, zvest, delaven, energičen, aktiven, dinamičen, dobrosrčen, samostojen, trmast, odločen, družaben, odporen, prilagodljiv, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici. Čut za voh ima zelo razvit. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje, neposlušnost, dominantnost – povezano z nepravilno vzgojo, premalo aktivnosti in preveliko osamljenostjo. Popolno zrelost doseže v starosti okoli treh let. Njegovo lajanje je glasno in prodorno ter se sliši več kilometrov daleč. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Do otrok je nežen in igriv. Ob primerni socializaciji sprejema poznane živali, ostale mu pomenijo plen. Do tujcev je sprva zadržan in z lajanjem oznani njihovo prisotnost, kasneje prijateljski. Z znanimi živalmi se ob pravilni socializaciji dobro razume, ostale preganja, saj mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora izključno pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju. Bivanje v stanovanju ni priporočljivo. Potrebuje veliko gibanja in drugih fizičnih in umskih dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma nima večjih zdravstvenih težav.
FCI 6
Pasma FRANCOSKI TRIBARVNI GONIČ –>
FRANCOSKI TRIBARVNI GONIČ
(Français tricolore – French Tricolour Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 219
Velikost: – samec meri od 62 do 72 cm
– samica meri od 60 do 68 cm
Teža: okoli 35,5 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma je stara, saj je njen obstoj dokumentiran od leta 1800. Njegov izvor ni točno določen, verjetno pa je nastal s križanjem pasem Billy, Poitevin in lisičarjev. Uporabljali so ga za lov na srnjad in merjasce ter kot spremljevalca. Originalni standard pasme je bil priznan leta 1965. Uradni standard FCI je bil objavljen leta 1997. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Predstavniki te pasme so maloštevilni. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (lov, sledenje).
Opis pasme
Po obliki je Francoski tribarvni gonič velik, močan, mišičast, eleganten in skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gladka, priležna, mehka in gosta. Barva dlake: tribarvna (črna, rjava, bela). Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski tribarvni gonič zelo inteligenten, dobro učljiv, družaben, zvest, vzdržljiv, vztrajen, delaven, močan, hiter, gibčen, igriv, neutruden, izjemen lovec, dober čuvaj, prijazen, ljubeč, ubogljiv, pozoren na dogajanje v okolici, pogumen. Ima zelo izostren voh. Možne negativne lastnosti: plašnost, agresivnost – pogojeno z nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Domače živali dobro sprejema (ob pravilni socializaciji), ostale mu pomenijo plen. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja in ostalih fizičnih ter umskih dejavnosti. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, možne so nekatere zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z očmi.
FCI 6
Pasma FRANCOSKI BELO ORANŽNI GONIČ –>
FRANCOSKI BELO ORANŽNI GONIČ
(Français blanc et orange – French White and Orange Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 316
Velikost: od 62 do 70 cm
Teža: okoli 40 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma je stara, saj so bili podobni psi prisotni že v antiki. Vzrejen je bil okoli leta 1800 s križanjem pasme Billy in lisičarjev. Uporabljali so ga za lov na srnjad, merjasca in lisice. Uradni standard FCI je bil objavljen leta 1982. Uporabljali so ga za lov. Pasma ni močno razširjena. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (lov, sledenje).
Opis pasme
Po obliki je Francoski belo oranžni gonič velik, močan, širok, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta, priležna in mehka. Barva dlake: belo limonasta, belo oranžna. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kadar je nujno tudi kopanje. Zaradi značilnosti dlake se dobro prilagodi na različne vremenske razmere.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski belo oranžni gonič zelo inteligenten, dobro učljiv, vodljiv, odličen lovec, umirjen, družaben, delaven, aktiven, vztrajen, vzdržljiv, neutruden, prijazen, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, igriv, zvest, energičen, aktiven, delaven, samozavesten, ljubeč. Ima zelo izostren voh. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Prihod nepoznanih oseb naznani z lajanjem. Poznane živali dobro sprejema, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Ni primeren za bivanje v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z očmi.
FCI 6
Pasma FRANCOSKI BELO ČRNI GONIČ –>
FRANCOSKI BELO ČRNI GONIČ
(Français blanc et noir – French White and Black Hound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 220
Velikost: – samec meri od 65 do 72 cm
– samica meri od 62 do 68 cm
Teža: okoli 30 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Pasma je bila vzrejena okoli leta 1900. Njegovi predniki so saintonški gaskonjec in angleški lisičar. Prilagojen je za lov na težkih terenih in v različnih vremenskih razmerah. Uporabljali so ga za lov na malo divjad, jelenjad in srnjad. Prvi standard je bil objavljen leta 1957. Uradni standard FCI je bil objavljen leta 2009. Od vseh treh francoskih goničev je najbolj razširjen. V sedanjem času je predvsem lovski, lahko tudi družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih (lov, sledenje).
Opis pasme
Po obliki je Francoski belo črni gonič velik, močan, mišičast, skladno grajen pes z veliko glavo. Dlaka je kratka, gladka, gosta, priležna in groba na otip. Podlanka je gosta in mehka in v enakih barvah kot krovna dlaka. Barva dlake: črno bela. Po licih, okoli oči, pod uhlji in na začetku repa so prisotna bledo rdeča znamenja.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski belo črni gonič zelo inteligenten, dobro učljiv, prijazen, dober čuvaj, igriv, izreden lovec (predvsem lov v tropu), prilagodljiv, vztrajen, neutruden, izjemno vzdržljiv, aktiven, energičen, hiter, dinamičen, spreten, močan, delaven, predan, zvest, zanesljiv, ubogljiv, ljubeč, zaščitniški do lastnika in svojega teritorija, samostojen, pogumen, drzen, resen, pozoren na dogajanje v okolici, družaben. Ima zelo razvit čut za voh. Možne negativne lastnosti: dominantnost, neposlušnost, preveč zaščitniški, agresivnost, plašnost – pogojeno z nepravilno vzgojo. Obvlada dolge skoke (galop). Čut za voh ima zelo razvit. Na lastnika je izredno navezan, ostale družinske člane ima rad. Ob pravilni in pravočasni socializaciji je otrokom ljubeč družabnik. Prihod tujcev oznani z lajanjem. Poznane živali dobro sprejema, ostale mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, prilagodljiv, odločen, dosleden, fizično aktiven (lovec), avtoritativen, spoštljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in dejavnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Ni primeren za bivanje v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja ter ostalih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu mora biti obvezno na povodcu.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, težave s hrbtenico, prirojene srčne napake, artritis, kožne alergije, prebavne motnje, občutljivost na anastezijo.
