MODRI GASKONSKI BASET (Blue Gascony Basset)

FCI 6

Pasma MODRI GASKONSKI BASET –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 35

Velikost: od 34 do 38 cm
Teža: od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija. Pasma je bila ponovno obnovljena v 19. stoletju. Njegovi predniki so veliki modri gaskonski baset, arteški baset in nomandski baset. Uporabljali so ga za lov na malo divjad in divje prašiče. Uradni standard FCI je priznan od leta 1996. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Izven domovine je slabo poznan.

Opis pasme

Po obliki je Modri gaskonski baset majhen, nizek, podolgovat, mišičast pes, na kratkih nogah. Dlaka je kratka, gosta in priležna. Barva dlake: postrvje modra s črnimi madeži (velikimi ali majhnimi). Posut je s črnimi in belimi drobnimi pikami, ki dajejo videz skrilasto modre barve. Ima črno simetrično masko. Po obrveh, šobah, uhljih, spodnji strani repa in nogah ima ožige bledo čreslovinaste barve. Nega ni zahtevna, obsega redno krtačenje, kopanje po potrebi in čiščenje ušes.

Karakter pasme

Po naravi je Modri gaskonski baset zelo inteligenten, hitro učljiv, zelo temperamenten, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, igri, zvest, vdan, posušen, vodljiv, delaven, prijazen, nežen, samostojen, samozavesten. Ima zelo razvit čut za voh. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je nezaupljiv, navadno se jim umakne, lahko tudi ugrizne. S primero socializacijo se dobro razume z domačimi živalmi, ostale mu pomenijo plen in jih lovi. Lastnik mora biti zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, vztrajen, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. S socializacijo in vzgojo je potrebno pričeti že pri mladičku. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter veliko drugih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso poznane posebne zdravstvene težave.

MALI VENDEJSKI OSTRODLAKI BASET (Petit Basset Griffon)

FCI 6

Pasma MALI VENDEJSKI OSTRODLAKI BASET –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.3 Mali goniči
št. FCI standarda: 67

Velikost: od 34 do 38 cm
Teža: od 15 do 20 kg
Življenjska doba: od 11 do 14 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija, regija Vendee. Pasma je stara, saj obstaja že od 16. stoletja. Njegova prednika sta izumrli beli krvosledec in belo rjavi italijanski gonič. Uporabljali so ga za lov na manjšo divjad. Prilagojen je za lov na zahtevnem terenu ob različnih vremenskih razmerah. V sedanjem času nastopa v vlogi lovskega in družinskega psa. Pasma je izven domovine slabo poznana.

Opis pasme

Po obliki je Mali vendejski ostrodlaki baset majhen, nizek, podolgovat, mišičast pes, na kratkih nogah. Dlaka je srednje dolga, gosta, skuštrana in trda. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: belo siva, belo oranžna, belo črna, belo siva, črno rumeno rjava ali bela, sivo rumeno rjava. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje, trimanje in kopanje po potrebi.

Karakter pasme

Po naravi je Mali vendejski ostrodlaki baset zelo inteligenten, učljiv, samostojen, samozavesten, željan pozornosti, pozoren na okolico, živahen, dinamičen, aktiven, avanturističen, vesel, zabaven, simpatičen, rad ugaja, ustrežljiv, delaven, poslušen, družaben, zvest. Ima zelo razvit čut za voh. Možne negativne lastnosti: dominantnost – povezano z nepravilno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in uživa v njihovi družbi. Otroke ima rad, tudi manjše in uživa v igri z njimi. Otroke je potrebno poučiti o spoštljivem in primernem ravnanju s psom. Do tujcev je prijazen. S psi se dobro razume, mačke in ostale manjše živali ne prenaša, ker mu pomenijo plen. Lastnik mora biti zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, vztrajen, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje (slabo prenaša samoto). S socializacijo in vzgojo je potrebno pričeti že pri mladičku. Primerno bivalno okolje je tako pesjak z dobro ograjenim vrtom (rad koplje luknje), kot bivanje v hiši. Potrebuje veliko gibanja, druženja ter veliko drugih fizičnih in umskih dejavnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima gensko pogojenih bolezni. Možne zdravstvene težave, vendar redko: vnetja ušes, glavkom, displazija kolkov in komolcev, izpah pogačice, epilepsija, težave s ščitnico, kožne alergije, prebavne motnje.

MALI VENDEJSKI GRIFON (Medium Griffon Vendeen)

FCI 6

Pasma MALI VENDEJSKI GRIFON –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 19

Velikost: od 32 do 40 cm
Teža: od 15 do 20 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija, okrožje Vendee. Uporabljali so ga z lov v tropih na volkove in divje prašiče. Vzrejen je bil s selektivno vzgojo iz velikega vendejskega gifona. Njegovi predniki so beli kraljevi psi, pes Sv. Huberta, izumrli pes sv. Luisa, italijanski gonič in bretonski grifon. V sedanjem času je lovski in družinski pes.

Opis pasme

Po obliki je Mali vendejski grifon močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je dolga, gosta in žimnata. Podlanka je gosta in mehka. Barva dlake: rumeno redeča, smetanasta, belo oranžna, belo siva, bela, črna. Nega obsega redno krtačenje, trimanje, kopanje kadar je nujno ter redno čiščenje ušes in oči.

Karakter pasme

Po naravi je Mali vendejski grifon inteligenten, vztrajen, vzdržljiv, pogumen, odličen lovec in sledilec, hiter, delavec, svojeglav, odločen, glasen, željan pozornosti, družaben, živahen, ves čas aktiven, dinamičen, samozavesten, prijazen, družaben, vesel. Veliko in glasno laja. Voh ima zelo razvit. Možne negativne lastnosti: neposlušnost, dominantnost, agresivnost – povezano z nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe. Do tujcev je zadržan in njihovo prisotnost oznani z lajanjem. V odnosu do domačih živali ni problemov, če je pravilno socializiran, v odnosu do neznanih živali prevlada lovski nagon. Vzgoja je zaradi njegovega močno razvitega lovskega nagona problematična, saj je neposlušen, kadar zazna kakšen vonj. Lastnik mora biti zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, vztrajen, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Priporočljivo je osnovno šolanje poslušnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje aktivne dnevne sprehode ter druge fizične in umske dejavnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso poznane posebne zdravstvene težave. Možne so težave z ušesi, očmi, epilepsija in bolečine v vratu.

MALI MODRI GASKONSKI GONIČ (Small Blue Gascony Hound)

FCI 6

Pasma MALI MODRI GASKONSKI GONIČ –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 31

Velikost: – samec meri od 52 do 58 cm
– samica meri od 50 do 56 cm
Teža: od 18 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija, regija Gascony. Pasma je stara, saj njegovi predniki (galijski in feničanski psi) izvirajo iz 14. stoletja. Njegov neposredni prednik je veliki modri gaskonski gonič, ki so ga s selektivno vzrejo pomanjšali. Ime »mali« se ne nanaša na njegovo velikost, temveč na malo divjad, ki jo je sprva lovil. Uporabljali so ga za lov na lisice, zajce in tudi veliko divjad. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Izven domovine je slabo poznan.

Opis pasme

Po obliki je Mali modri gaskonski gonič srednje velik, mišičast, močan, skladno grajen pes. Posebnost je njegovo lajanje (urlanje), ki zveni zelo zateglo. Dlaka je kratka in priležna. Barva dlake: skrilasto (postrvje) modra s črnimi madeži (večjimi ali manjšimi). Menjajoče črne in bele pikice dajejo na soncu videz skrilasto modre barve. Na glavi je simetrična črna maska. Po nogah, obrveh, licih, uhljih in spodnjem delu repa ima ožige bledo čreslovinaste barve. Nega obsega redno krtačenje, kopanje kadar je nujno ter redno čiščenje ušes. Dlaka ga dobro varuje pred vremenskimi vplivi.

Karakter pasme

Po naravi je Mali modri gaskonski gonič zelo inteligenten, učljiv, odličen lovec, zelo poslušen, lahko vodljiv, prijazen, nežen, zagnan, neutruden, vzdržljiv, vztrajen, doma miren, resen, preudaren, metodičen, zvest, predan, delaven, pogumen, samostojen, občasno trmast, prijeten, nežen. Njegov voh je izredno razvit, ravno tako ima dober čut za orientacijo. Možne negativne lastnosti: plahost, premočno prisoten lovski nagon – pogojeno s preveliko osamljenostjo in nepravilno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad in je v odnosu z njimi zelo nežen. Kadar so preveč vsiljivi, se umakne. Do tujcev je sprva zadržan in z lajanjem oznani njihov prihod, kasneje prijateljski. S primerno socializacijo dobro sprejema domače živali, ostale mu pomenijo plen. Vzgoja je zahtevna, saj vaje v zvezi z lovom hitro osvoji, ostale vaje pa ga hitro pričnejo dolgočasiti. Glede na to, da pes pozno dozori (okoli tretjega leta), je primerno z vzgojo pričeti, ko je star več kot eno leto. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Najprimernejše bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom; prilagodi se tudi bivanju v stanovanju.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, posebne zdravstvene težave niso poznane, občasno se lahko pojavijo vnetja ušes.

MALI GASKONJEC (Small Gascon Saintongeois)

FCI 6

Pasma MALI GASKONJEC –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 21bis

Velikost: – samec meri od 56 do 62 cm
– samica meri od 54 do 59 cm
Teža: od 24 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija, regija Gascony. Pasma je nastala v sredini 20. stoletja z načrtno vzrejo najmanjših predstavnikov velikega gaskonjca. Uporabljali so ga za lov na zajce. Uradni standard FCI je bil objavljen leta 2007. V sedanjem času je lovski in družinski pes, dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih. Pasma je redka in izven domovine slabo poznana.

Opis pasme

Po obliki je Mali gaskonjec srednje velik, droben, mišičast, eleganten, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in priležna. Barva dlake: bela s črnimi pikami, lahko so prisotne posamezne lise. Lica so svetlo rjava, ob straneh glave ima dve črni lisi, ki pokrivata ušesa in oči. Nad očmi so prisotni ožigi. Po spodnjem delu stegen ima rjave oznake. Dlaka ga dobro ščiti pred različnimi vremenskimi vplivi. Nega obsega redno krtačenje, kopanje kadar je nujno potrebno in redno čiščenje ušes in oči.

Karakter pasme

Po naravi je Mali gaskonjec inteligenten, učljiv, pozoren na dogajanje v okolici, odličen lovec, miren, ljubeč, ustrežljiv, poslušen, zvest, delaven, vztrajen, vzdržljiv, zelo hiter, gibčen (obvlada dolge skoke), pogumen, družaben, samostojen, prijazen, uravnovešen, energičen. Ima zelo izostren voh. Njegovo lajanje je zelo globoko in zvočno. Možne negativne lastnosti: destruktivno vedenje zaradi prevelike osamljenosti. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume in je z njimi potrpežljiv. Do tujcev je zadržan. Domače živali dobro sprejema, ostale mu pomenijo plen. Potrebna je zgodnja socializacija in vzgoja. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje veliko druženja, saj slabo prenaša osamljenost, veliko gibanja ter drugih fizičnih in umskih aktivnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso poznane posebne zdravstvene težave. Možne so okužbe ušes in oči.

MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ (Anglo-français de petite vénerie)

FCI 6

Pasma MALI ANGLEŠKO FRANCOSKI GONIČ –>

6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 325

Velikost: od 48 do 56 cm
Teža: od 16 do 20 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija. Pasma je bila vzrejena v prvi polovici 20. stoletja, njegovi predniki pa izvirajo iz 16. stoletja. Nastal je s križanjem beagla , zajčarja, Poitevina in Porcelana. Uporabljali so ga za lov v krdelu na majhno divjad. Njegovo ime ni povezano z njegovo velikostjo, temveč z dejstvom, da lovi malo divjad. Prvi standard je bil priznan leta 1978, uradni standard FCI pa leta 1983. V sedanjem času je predvsem lovski pse, lahko tudi družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi na različnih kinoloških tekmovanjih.

Opis pasme

Po obliki je Mali angleško francoski gonič srednje velik, vitek, lahek, čvrst in skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gladka, groba in gosta.

Barva dlake:

tribarvni – črna in bela s svetlo rjavimi oznakami, črn nos ali bela in črna z bledo rjavimi oznakami, črn nos
dvobarvni – bela in oranžna, tobačno rjav nos.

Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, kopanje po potrebi ter redno čiščenje ušes.

Karakter pasme

Po naravi je Mali angleško francoski gonič inteligenten, učljiv, odličen lovec, vztrajen, vzdržljiv, igriv, hiter, dinamičen, pogumen, zadržan, poslušen, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici, delaven, družaben, prijazen. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Z otroki se dobro razume. Odnos do drugih psov je dober, ostale živali mu pomenijo plen. Do tujcev je zadržan in z lajanjem oznani njihov prihod. Lastnik mora biti izkušen, zelo aktiven (lovec, športnik, rekreativec), dosleden, odločen, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, uporabljati mora zgolj pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za aktivnosti in druženje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, po možnosti na podeželju, saj ni najprimernejši za bivanje v urbanem okolju. Potrebuje veliko gibanja in drugih fizičnih ter umskih dejavnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava, možne so posamezne zdravstvene težave: vnetja ušes.