NORVEŠKI ČRNI LOSOVEC

(Norsk Elghund Sort – Norwegian Elkhound black)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 268

Velikost: od 40 do 52 cm
Teža: do 15 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Norveška. Pasma Norveški črni losovec je zelo stara, saj so našli arheologi pri svojem delu ostanke psov iz kamene dobe, ki so bili podobni današnjemu psu. Uporabljali so jih za lov na lose in medvede, čuvaja, vlečnega psa in spremljevalca. Prilagojeni so za delo v ekstremnih vremenskih razmerah (mraz, sneg, led). FCI standard je bil priznan leta 1966. V sedanjem času je lovski pes in spremljevalec. Nastopa tudi kot terapevtski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih.

Opis pasme

Po obliki je Norveški črni losovec majhen do srednje velik, kompaktno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, po vratu daljša, gosta, volnasta in samočistilna in vodoodporna. Podlanka je gosta, mehka in volnasta. Nega ni zahtevna, saj obsega občasno krtačenje in odstranjevanje odmrle dlake. Kopanje je priporočljivo največ dvakrat letno.

Karakter pasme

Po naravi je Norveški črni losovec izredno inteligenten, učljiv, poslušen do neke mere, uravnovešen, miren, vzdržljiv, vztrajen, energičen, prilagodljiv, odporen, vztrajen, hiter, pogumen, odločen, samostojen, močan, zvest, tovariški, prijazen, dober čuvaj, hiter, zaščitniški, dobrosrčen, pogumen, ljubeč, družaben, pozoren na dogajanje v okolici, delaven. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, neposlušnost, dominantnost, kar je delno pogojeno z njegovim značajem, delno z neprimerno vzgojo. Zelo ima izostren čut za voh. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Ni primeren za druženje z otroki. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Dobro se obnese v odnosu do kmečkih živali, slabše prenaša hišne ljubljence in pse istega spola. Edino primerno bivalno okolje je na podeželju, v pesjaku z ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni primerno. Slabo prenaša vročino, zato mu moramo v vročih dneh zagotoviti hladen prostor in veliko vode. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, toleranten, avtoritativen, prijazen, iznajdljiv, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Pri vzgoji je potrebno dopuščati oziroma tolerirati njegovo samostojnost pri odločanju. Priporočljiva je zgodnja socializacija in vzgoja. Potrebuje aktivne sprehode, rad ima tek, plavanje in planinske pohode. Zaposliti ga je potrebno fizično in umsko.

Zdravje pasme

Pasma je precej zdrava, kljub temu so možne nekatere zdravstvene težave: displazija kolkov, lojne ciste. Potrebuje primerno prehrano, bogato z beljakovinami, vendar v zmernih količinah, ker je nagnjen k debelosti.

NORDIJSKI ŠPIC

(Nordic Spitz – Norrbottenspets – Pohjanpystykorva)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 276

Velikost: – samec meri od 43 do 47 cm
– samica meri od 40 do 44 cm
Teža: – samec od 11 do 15 kg
– samica od 8 do 12 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Švedska. Pasma Nordijski špic je stara. Eden izmed njegovih prednikov je bila verjetno tudi ruska lajka. Uporabljali so ga pri lovu na ptice in veverice ter druge manjše divje živali, čuvaja na kmetijah in družabnika. Dobro je prilagojen življenju v težkih pogojih na severu skandinavskega polotoka. Pasma je bila tik pred izumrtjem, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli ohraniti. Uradni FCI standard je bil potrjen 28. 7. 2009. V sedanjem času je predvsem lovec, čuvaj in spremljevalec. Ponekod ga, kljub njegovi majhnosti, uporabljajo kot reševalnega psa.

Opis pasme

Po obliki je Nordijski špic majhen, kvadraten, mišičast in skladno grajen pes. Spominja na finskega špica in norveškega ovčarja. Dlaka je kratka, ravna in trda. Podlanka je gosta in priležna. Barva dlake: snežno bela z rumenimi ali rdečimi velikimi lisami. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje.

Karakter pasme

Po naravi je Nordijski špic samozavesten, pozoren na dogajanje v okolici, zvest, pogumen, vdan, nežen, stabilnega značaja, spreten, močan, živahen, prijazen, odločen. Možne negativne lastnosti: sramežljivost, agresivnost, kar je ponavadi povezano z nepravilno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in je do njih izredno nežen. Spada med predstavnike 10 pasem, ki so znani po svojem nežnem odnosu do otrok. Do tujcev je sprva zadržan in z lajanjem oznani njihovo prisotnost. Z ostalimi živalmi se dobro ujame. Najprimernejše bivalno okolje je pesjak z velikim ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja ter drugih fizičnih in umskih dejavnosti. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso poznane gensko pogojene bolezni.

NEMŠKI VOLČJI ŠPIC

(Wolfspitz – Keeshond)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 4: Evropski špici
št. FCI standarda: 97

Velikost: od 43 do 55 cm
Teža: od 17 do 27 kg
Življenjska doba: od 12 do 18 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija, kakor tudi Nizozemska. Nemški volčji špic spada med starejše pasme psov, saj se je njegovo ime prvič pojavilo že v 18. stoletju. Prvi standard je bil napisan že leta 1880. Nastopa v vlogi čuvaja in spremljevalnega psa. Prisoten je tudi v reševalnih ekipah in na različnih kinoloških tekmovanjih, kjer dosega lepe rezultate (agilitiy, poslušnost).

Opis pasme

Po obliki je Nemški volčji špic srednje velik, kvadraten, čokat in skladno grajen, glava spominja na lisičjo. Dlaka je dolga, ravna, gosta in ostra, okoli vratu ima značilno grivo, rep je močno poraščen. Podlanka je gosta in vatasta. Dlaka nima vonja, je vodoodporna in dobro varuje pred različnimi vremenskimi razmerami. Doživi starost do 20 let. Barva dlake: volčje siva s črnimi konicami. Nega ni zahtevna, potrebno je redno krtačenje in česanje. Kopanje ni potrebno, saj dlaka odbija umazanijo. Po naravi je sicer zelo čist.

Karakter pasme

Po naravi je Nemški volčji špic temperamenten, dober čuvaj, zaščitniški, pozoren na dogajanje v okolici, zvest, zelo inteligenten, premeten, dobro učljiv, družaben, prijeten, močan, vzdržljiv, odporen, vesel, ljubeč, nežen, družaben, prilagodljiv, poslušen, spreten. Možne negativne lastnosti: posesivnost, trma – navadno pogojeno z neprimerno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in do njih zaščitniški. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Pri igri z manjšimi otroci je priporočljiv nadzor odrasle osebe, saj jih zaradi svoje živahnosti lahko nehote prevrne. Odnos do drugih živali je dober. Do tujcev je nezaupljiv. Primerno bivalno okolje je tako pesjak z ograjenim vrtom, kot stanovanje. Lastnik mora biti odločen, dosleden, prijazen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje. Potrebuje veliko gibanja ter ostalih fizičnih in umskih zaposlitev.

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in nima gensko pogojenih bolezni.

NEMŠKI VELIKI ŠPIC

(Giant German Spitz – Gross spitz – Giant Spitz)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 4: Evropski špici
št. FCI standarda: 97

Velikost: od 40 do 45 cm
Teža: od 17,5 do 18 kg
Življenjska doba: od 13 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Nemški veliki špic spada med stare pasme psov, saj obstajajo dokazi o njegovem obstoju iz antičnih časov. Njegov izvor ni točno opredeljen, določene značilnosti pa kažejo, da je najbrž potomec starega mostiščarskega psa. Uporabljali so ga za čuvanje in zganjanje živine. V sedanjem času so predvsem čuvaji in družinski psi.

Opis pasme

Po obliki je Nemški veliki špic kvadraten, čokat in skladno grajen, glava spominja na lisičjo. Dlaka je pokončna, dolga, ravna, gosta, štrleča in sijoča. Podlanka je gosta in mehka. Dlaka ga dobro varuje pred različnimi vremenskimi razmerami. Dlaka močno odpada. Barva dlake: bel, črn, rjav, volčje siv. Nega obsega redno krtačenje, kopanje ni priporočljivo. Potrebna je pravilna prehrana, da kožuh ostane sijoč in lep. Po naravi je zelo čist.

Karakter pasme

Po naravi je Nemški veliki špic inteligenten, lahko učljiv, zvest, vdan, ima odličen spomin, odličen čuvaj, zelo pogumen, zelo zaščitniški, navezan na dom, skromen, prilagodljiv, šaljiv, igriv, rad je v središču pozornosti. Možne negativne lastnosti: posesivnost, ljubosumnost. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad – predvsem starejše, ki imajo do njega primeren odnos, kljub temu se priporoča nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv in z lajanjem opozori na njihovo prisotnost. Odnos do drugih živali navadno ni problematičen, kljub temu v gospodinjstvu ne prenaša dobro drugih psov, saj lastnika ne želi deliti z drugimi. Značilno za to pasmo je, da psi radi skačejo in se postavljajo na zadnje tačke. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, čeprav se prilagodi tudi bivanju v stanovanju. Lastnik mora biti izkušen, avtoritativen, odločen, dosleden, prijazen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale dejavnosti. Potrebuje redne srednje zahtevne sprehode, igre in podobne umske in fizične aktivnosti.

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in nima gensko pogojenih bolezni.

NEMŠKI SREDNJI ŠPIC

(Mittelspitz – Medium sized Spitz)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 4: Evropski špici
št. FCI standarda: 97

Velikost: od 30 do 36 cm
Teža: od 10,5 do 11 kg
Življenjska doba: od 13 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Pasma Nemški srednji špic spada med srednjeevropske pasme psov, saj so potomci škotskih psov, znanih iz poslikav v kameni dobi ter koliščarskih špicev. Njegova prednika naj bi bila samojed in švedski laponski pes. Nastopa predvsem v vlogi družinskega psa. Njegova priljubljenost vedno bolj narašča.

Opis pasme

Nemški srednji špic spada med srednje velike pse. Dlaka je dolga, gosta, štrleča in bujna. Podlanka je mehka in gost. Dlaka močno odpada. Barva dlake: črna, bela, lisičje rjava, volčje siva, … Nega je kar zahtevna, saj obsega dnevno krtačenje in česanje, še posebej ob menjavi dlake, trimanje in kopanje po potrebi.

Karakter pasme

Po naravi je Nemški srednji špic inteligenten, prijazen, dober čuvaj, zelo družaben, živahen, pozoren na dogajanje v okolici, samozavesten, zvest, vdan, zelo učljiv, zaščitniški, ustrežljiv, poslušen, odvisen od človeške bližine. Možne negativne lastnosti: dominantnost, neposlušnost, agresivnost, težave pri navajanju na čistočo v zaprtem prostoru, kar vse je navadno pogojeno z neprimerno vzgojo. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in jih ima močno rad. Rad ima otroke, predvsem starejše, ki že znajo vzpostaviti primeren odnos do psa. Pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe, saj bi lahko nehote poškodovali psa. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihovo prisotnost. Z ostalimi živalmi se, ob primerni socializaciji, dobro razume. Lastnik mora biti izkušen, pozoren, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale aktivnosti. Potrebuje srednje veliko gibanja ter veliko igre in druženja. Primerno bivalno okolje je stanovanje.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in niso znane gensko pogojene bolezni.

MEHIŠKI GOLI PES

(Mexican Hairles Dog – Xoloitzquintle)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 6: Pratipski psi
št. FCI standarda: 234

Po velikosti obstajajo tri različice te pasme:
– miniaturni: visok od 25 do 35 cm
– pritlikavi: visok od 35 do 45 cm
– standardni: visok od 35 do 55 cm

Teža: od 12 do 23 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Mehika. Pasma Mehiški goli pes je zelo redka in zanimiva zaradi svojih bioloških in genetskih značilnosti. Izvor te pasme ni popolnoma dokumentiran, po nekaterih podatkih naj bi nastala zaradi genetske mutacije; po drugi teoriji pa naj bi vse pasme golih psov izvirale iz Kitajske. Pasma je zelo stara, saj je obstajala že pred 3.000 leti, v času Aztekov in Majev. Nastopa predvsem v vlogi spremljevalca oziroma družinskega psa.

Opis pasme

Po obliki je Mehiški goli pes vitek, z dolgim vratom in pokončnimi ušesi ter atraktiven na pogled. Koža je gladka in mehka, brez gub, topla na otip in popolnoma brez dlake. Dovoljene barve kože: črna, bela, siva, skrilasto siva z več ali manj pegami, lisasta itd. Nega ni zahtevna, saj obsega brisanje kože z mokro krpo in po potrebi kopanje z nežnim šamponom. Potrebna je tudi uporaba zaščitnih krem. Pomembno je poskrbeti za primerno zaščito v mrzlih (oblačilo) in vročih vremenskih razmerah (zaščitna krema z visokim UV faktorjem), saj je zelo občutljiv. Zaradi odsotnosti dlak je zelo primeren za astmatike in alergike.

Karakter pasme

Po naravi je Mehiški goli pes inteligenten, učljiv, vesel, prijeten, ljubezniv, zelo družaben, pogumen, občutljiv, nežen, miren, tih, previden, pozoren, ima izjemen spomin. Nikoli ne laja brez vzroka. Med vsemi psi je najboljši plezalec, brez težav se povzpne na drevo. Možne negativne lastnosti: dominantnost, agresivnost do psov, zamerljivost. Na lastnika in družinske člane je neizmerno navezan. Otroke ima rad, predvsem starejše, pri mlajših se priporoča nadzor odrasle osebe. Do tujcev je nezaupljiv. Odnos do ostalih živali je dober, če je bil pravočasno in pravilno socializiran. Lastnik mora biti izkušen, prijazen, nežen, spoštljiv, dosleden, odločen, dominanten, vztrajen, pozoren, pri vzgoji pa mora uporabljati izključno pozitivno stimulacijo. Nujno je, da so pri treningu soudeleženi vsi člani družine, sicer se preveč naveže samo na eno osebo. Primerno bivalno okolje je v stanovanju oziroma hiši. Zadoščajo srednje dolgi dnevni sprehodi, veliko druženja, različne igre in ostale fizične ter umske dejavnosti. Pes potrebuje veliko druženja, sicer močno trpi, ker ne prenaša samote.

Zdravje pasme

Pasma je zdrava in nima znanih gensko pogojenih bolezni. Nekaj težav se pojavlja z alergijami kože, aknami in tudi, vendar se temu s primerno nego lahko izognemo.