PRITLIKAVI ŠPIC – POMERANEC

(Zwergspitz – Pomeranian)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 4: Evropski špici
št. FCI standarda: 97

Velikost: od 18 do 22 cm
Teža: od 1,5 do 2,5 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija. Pasma Pritlikavi špic spada med najstarejše v srednji Evropi. Njegovi predniki so nordijski vlečni psi. Obdržal je precej njihovih značilnosti, tekom razvoja in načrtne vzreje pa je postal manjši. Nastopa v vlogi družinskega psa. Uspešen je v vlogi terapevtskega psa in na različnih kinoloških tekmovanjih (agility, obedience, flyball, razstave).

Opis pasme

Po obliki je Pritlikavi špic majhen, kvadraten, skladno grajen pes. Spominja na lisičko. Dlaka je dolga, bujna, gosta, ravna in štrleča. Podlanka je kratka, gosta in vatasta. Dlaka nima vonja. Barva dlake: siva, črna, bela, rjava, oranžna, rdeča, krem. Lahko je dvobarven – bela je vedno osnovna barva, črn z ožigi, črn, oranžen, rdeč in krem s črnimi konicami. Nega obsega redno krtačenje, skrb za zobovje, čiščenje ušes in oči ter striženje krempljev.

Karakter pasme

Po naravi je Pritlikavi špic izredno inteligenten, zelo učljiv, vesel, prijazen, prijeten, umirjen, zvest, samozavesten, rahločuten. Možne negativne lastnosti: nervoznost, plašnost, napadalnost – pogojeno z neprimerno vzgojo. Na lastnika je izjemno navezan in ga navadno priznava za edinega gospodarja, ostale družinske člane ima rad. Rad ima družbo starejših otrok, mlajših se izogiba, ker še nimajo pravilnega odnosa do psa. Poleg te je pri manjših otrocih potrebna prisotnost odrasle osebe, saj bi lahko psa, ki je majhen, poškodovali. Do tujcev je zadržan in z lajanjem napove njihovo prisotnost. V odnosu do ostalih živali je prijazen, potreben pa je nadzor pri velikih živalih, da ga ne bi ogrožali. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, prijazen, iznajdljiv, potrpežljiv, spoštljiv, pri vzgoji pa mora uporabljati izključno, pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša. Ne potrebuje veliko gibanja, rad ima sprehode v naravo, igre in zanimive aktivnosti.

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: izpah pogačice, težave s srcem, očmi, zobovjem kožo, nepravilno delovanje ščitnice, občutljivost na cepiva in zdravila, pri kotitvi je navadno potreben carski rez.

PORTUGALSKI PODENGO

(Portuguese Warren Hound – Portuguese Podengo)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 7: Primitivni tipi lovskih psov
št. FCI standarda: 94

Po velikosti in teži obstajajo tri različice te pasme:
– Pritlikavi je visok od 20 do 30 cm in tehta od 8 do 12 kg
– Srednji je visok od 40 do 55 cm in tehta od 16 do 20 kg
– Veliki je visok od 50 do 70 cm in tehta od 20 do 23 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Portugalska. Pasma Portugalski podengo je zelo stara, pritlikavi obstaja že od 15. stoletja. Njegovi predniki so verjetno stari egipčanski hrti. Uporabljajo so ga kot lovskega psa za lov na zajce in tudi večjo divjad, za sledenje lisic in bobrov v jamah ter spremljevalca. Bil je že na robu izumrtja, vendar se je z načrtno vzrejo obdržal. V sedanjem času je predvsem spremljevalec in družni pes. Dobre rezultate dosega v različnih kinoloških tekmovanjih.

Opis pasme

Po obliki je Portugalski podengo močan, kvadraten, mišičast, močne konstrukcije in skladno grajen pes. Dlaka: lahko je kratkodlak ali ostrodlak. Podlanke nima nobena od variant. Barva dlake: srnje rjava in rumena v vseh odtenkih. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi. Splošen videz je robat (rustikalen) in skoraj kvadratne oblike. Podengo Grande (veliki) je enak kot Podengo Medio (srednji), le malo večji. Podengo Pequeno (pritlikavi) je pravokotne oblike.

Karakter pasme

Po naravi je Portugalski podengo izredno inteligenten, živahen, dinamičen, radoveden, vesel, hitro učljiv, poslušen, vztrajen, vzdržljiv, prijazen, družaben, uravnovešen, predrzen, vdan, zvest, dober čuvaj, pozoren na dogajanje v okolici. Možne negativne lastnosti: dominantnost, nezainteresiranost zaradi prevelike osamljenosti. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Do tujcev je nezaupljiv. Do otrok je zelo prijazen. Uživa v družbi drugih psov, ravno tako se razume z drugimi živalmi, vseeno pa je potrebna pozornost zaradi njegovega lovskega nagona. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, prijazen, avtoritativen, iznajdljiv, potrpežljiv, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale dejavnosti. Potrebuje veliko gibanja, pozornosti in iger. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z ograjenim vrtom.

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava.

PERUJSKI GOLI PES

(Perro sin pelo del Peru – Peruvian Hairless Dog)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 6: Pratipski psi
št. FCI standarda: 310

Po velikosti in teži poznamo tri različice te pasme:

Samec:
– MAJHEN: višina od 25 do 40 cm; teža od 8,8 do 17,6 kg
– SREDNJI: višina od 40 do 50 cm; teža od 17,6 do 26,4 kg
– VELIK: višina od 50 do 65 cm; teža od 26,4 do 55,1 kg

Samica:
– MAJHNA: višina od 22,9 do 38,1 cm; teža od 4 do 8 kg
– SREDNJA: višina od 38,1 do 48,3 cm; teža od 8 do 12 kg
– VALIKA: višina od 48,3 do 63,5 cm; teža od 12 do 25 kg

Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Peru. Njegov izvor ni točno določen, saj o tem obstaja več variant. Po eni od njih naj bi na področje današnjega Peruja prispel med kitajskim priseljevanjem, po drugi različici pa naj bi izhajal iz afriške celine. Vsekakor je pasma zelo stara, saj so psi, podobni današnjemu, upodobljeni na keramičnih izdelkih že v času Inkov, v obdobju 300 let pred našim štetjem. Uradni FCI standard je bil priznan leta 2001. Perujski goli pes nastopa v vlogi družabnega psa.

Opis pasme

Po obliki je Perujski goli pes slok, eleganten in skladno grajen pes. Njegovo gibanje je mehko in prožno. Koža je gladka in elastična. Na čelu, okoli oči in lic koža tvori koncentrične črte. Zaradi odsotnosti dlak je občutljiv na vremenske razmere. Posebno skrb mu je potrebno nameniti v mrazu in v vročih dneh, ko ga je potrebno zaščiti z oblačilom ali uporabiti losion z zaščitnim faktorjem. Barva kože: črna, modro črna, siva v različnih odtenkih, temno do svetlo rjava. Po telesu so lahko prisotne rožnate lise. Nega kože obsega brisanje z mokro krpo in uporabo zaščitnih krem.

Karakter pasme

Po naravi je Perujski goli pes hiter, ljubeč, plemenit, živahen, pozoren na dogajanje v okolici, dober čuvaj, zaščitniški, spreten, hiter, družaben, miren. Možne negativne lastnosti: sramežljivost, agresivnost – pogojeno z nepravilno vzgojo ali osamljenostjo. Do tujcev je zadržan in previden. Do drugih psov je prijazen. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, prijazen, iznajdljiv, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale dejavnosti.

Zdravje pasme

Pasma je precej zdrava, vseeno pa ima nekatere zdravstvene težave: kožne alergije, krči, kap, občutljivost na pesticide.

NORVEŠKI OVČAR

(Norsk Buhund – Norwegian Buhund)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 3: Nordijski ovčarji in čredarji
št. FCI standarda: 237

Velikost: od 41 do 47 cm
Teža: okoli 18 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Norveška, kjer ima status naravne dediščine. Pasma Norveški ovčar je stara, saj obstaja že več kot 900 let. Uporabljali so ga za lov na medveda in volka, vleko sani in čuvanje živine. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1999. V sedanjem času je lovski in družinski pes, čuvaj ter delovni pes pri policiji. Uspešen je tudi kot terapevtski pes za pomoč gluhim osebam. Dobre rezultate dosega na kinoloških tekmovanjih. Pri nas je pasma skoraj nepoznana.

Opis pasme

Po obliki je Norveški ovčar srednje velik, kvadraten, močan in skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gosta in groba. Podlanka je gosta in volnata. Barva dlake: črna, pšenična,rdeče rumena. Dovoljena je temna maska ter bel ovratnik na prsih in šapah. Odpadanje dlake je zmerno. Nega obsega redno krtačenje, pogosteje ob menjavi dlake. Kopanje ne sme biti prepogosto, uporabljati je potrebno blag šampon.

Karakter pasme

Po naravi je Norveški ovčar inteligenten, hitro učljiv, željen znanja, dinamičen, energičen, aktiven, dober čuvaj, ima močan lovski nagon, pozoren na dogajanje v okolici, vesel, vzdržljiv, neutruden, ljubeč, pogumen, poslušen. Na lastnika in družinske člane je izjemno navezan in zanje pripravljen izpolniti vsako nalogo. Možne negativne lastnosti: trmoglavost. Otroke ima zelo rad in je do njih zelo toleranten. Pri igri z manjšimi otroci je priporočljiv nadzor odrasle osebe, ker jim zelo rad daje poljubčke in bi se lahko prestrašili. Do tujcev je zadržan in na njihov prihod opozori z glasnim lajanjem. Z ostalimi psi se dobro ujame, pri manjših živalih je potrebna previdnost zaradi njegovega lovskega nagona. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, prijazen, iznajdljiv, potrpežljiv, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale dejavnosti. Pes je lahko vodljiv, vzgoja ni zahtevna, priporoča pa se zgodnja socializacija. Primerno bivalno okolje hiša z velikim dvoriščem, lahko prebiva tudi v pesjaku. Potrebuje 2 do 3 daljše dnevne sprehode. Uživa v teku, igrah in gorskih pohodih.

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava in niso poznane gensko pogojene bolezni.

NORVEŠKI LOVSKI ŠPIC

(Norbottenski špic – Norrbottenspets – Norsk Lundehund)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 265

Velikost: od 32 do 38 cm
Teža: od 6 do 8 kg
Življenjska doba: nad 10 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Norveška. Pasma Norveški lovski špic je zelo stara, saj njegovi predniki izhajajo iz 16. stoletja. Uporabljali so ga za lov na lisice, volkove in morske ptice. Izven domovine so slabo poznani. Že nekajkrat je bila pasma pred izumrtjem, vendar so jo z načrtno vzrejo uspeli rešiti. V sedanjem času je lovec in spremljevalec. Dobre rezultate dosega v agilitiju.

Opis pasme

Po obliki je Norveški lovski špic majhen, pravokoten, skladno grajen pes. Značilne zanj so anatomske posebnosti: glavo lahko vrže toliko nazaj, da se s čelom dotika hrbta (zaradi dodatnih sklepov v tilniku, ki omogočajo 180 stopinjski kot), uhlje lahko tako upogne, da zapre ušesa, tace lahko zasuka v vse smeri. Posebnost je tudi, da ima 6 prstov in 2 slednika, zaradi česar ima izredne plezalne sposobnosti, ne glede na težavnost terena. Ima tudi zelo izostren sluh. Dlaka je kratka, pokončna, gosta in vodoodporna. Barva dlake: črna ali siva z belimi lisami, bela s temnimi lisami, rdeče rjava s črnimi konicami. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, kopanje samo, če je nujno potrebno. Odpadanje dlak je zmerno.

Karakter pasme

Po naravi je Norveški lovski špic inteligenten, učljiv, odločen, trmast, vesel, radoveden, družaben, samostojen, ima zelo izražen lovski nagon, pozoren na dogajanje v okolici, občutljiv na spremembe v svojem teritoriju, radoveden, raziskovalen, dober čuvaj, zelo zaščitniški, zelo aktiven, delaven, šaljiv, ima odličen spomin (tudi za krivice), dober čuvaj, prijazen, igriv. Možne negativne lastnosti: uničevalno vedenje zaradi osamljenosti in zdolgočasenosti, plašnost, prekomerno lajanje in trma zaradi nepravilne in nepravočasne socializacije. Njegov značaj je zelo specifičen. Rad koplje luknje. Zadovoljen v večji skupini psov svoje pasme (trop), z manjšimi domačimi ljubljenci se ne ujame preveč dobro, saj ima močan lovski nagon. Do tujcev je nezaupljiv. Otroke ima rad in je do njih nežen in potrpežljiv. Če so otroci preveč razigrani, se umakne. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, iznajdljiv, potrpežljiv, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Na razpolago mora imeti veliko časa za druženje in ostale dejavnosti. Vzgoja mora potekati kot del igre, saj se drugače naveliča treninga. Pomembna je zgodnja socializacija. Potrebuje veliko gibanja ter veliko ostalih umskih in fizičnih zadolžitev. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, bivanje v stanovanju ni primerno.

Zdravje pasme

Pasma je zelo zdrava, kljub temu so možne nekatere težave s prebavo, zato je potrebno poskrbeti za primerno prehrano.

NORVEŠKI SIVI LOSOVEC

(Norsk Elghund Grĺ – Norwegian Elkhound grey)

5. FCI skupina: Špici in pratipski psi
Sekcija 2: Nordijski lovski psi
št. FCI standarda: 242

Velikost: od 40 do 52 cm
Teža: do 15 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Norveška. Pasma je zelo stara, saj so našli arheologi pri svojem delu ostanke psov iz kamene dobe, ki so bili podobni današnjemu psu. Uporabljali so jih za lov na lose in medvede, čuvaja, vlečnega psa in spremljevalca. Prilagojeni so za delo v ekstremnih vremenskih razmerah (mraz, sneg, led). FCI standard je bil priznan leta 1966. V sedanjem času je Norveški losovec lovski pes in spremljevalec. Nastopa tudi kot terapevtski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih.

Opis pasme

Po obliki je Norveški sivi losovec majhen do srednje velik, kompaktno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, po vratu daljša, gosta, volnasta in samočistilna in vodoodporna. Podlanka je gosta, mehka in volnasta. Nega ni zahtevna, saj obsega občasno krtačenje in odstranjevanje odmrle dlake. Kopanje je priporočljivo največ dvakrat letno.

Karakter pasme

Po naravi je Norveški sivi losovec izredno inteligenten, učljiv, poslušen do neke mere, uravnovešen, miren, vzdržljiv, vztrajen, energičen, prilagodljiv, odporen, vztrajen, hiter, pogumen, odločen, samostojen, močan, zvest, tovariški, prijazen, dober čuvaj, hiter, zaščitniški, dobrosrčen, pogumen, ljubeč, družaben, pozoren na dogajanje v okolici, delaven. Možne negativne lastnosti: trmoglavost, neposlušnost, dominantnost, kar je delno pogojeno z njegovim značajem, delno z neprimerno vzgojo. Zelo ima izostren čut za voh. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Ni primeren za druženje z otroki. Do tujcev je zadržan in z lajanjem opozori na njihov prihod. Dobro se obnese v odnosu do kmečkih živali, slabše prenaša hišne ljubljence in pse istega spola. Edino primerno bivalno okolje je na podeželju, v pesjaku z ograjenim vrtom. Bivanje v stanovanju ni primerno. Slabo prenaša vročino, zato mu moramo v vročih dneh zagotoviti hladen prostor in veliko vode. Lastnik mora biti izkušen, odločen, dosleden, toleranten, avtoritativen, prijazen, iznajdljiv, fizično aktiven, pri vzgoji mora uporabljati pozitivno stimulacijo, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti. Pri vzgoji je potrebno dopuščati oziroma tolerirati njegovo samostojnost pri odločanju. Priporočljiva je zgodnja socializacija in vzgoja. Potrebuje aktivne sprehode, rad ima tek, plavanje in planinske pohode. Zaposliti ga je potrebno fizično in umsko.

Zdravje pasme

Pasma je precej zdrava, kljub temu so možne nekatere zdravstvene težave: displazija kolkov, lojne ciste. Potrebuje primerno prehrano, bogato z beljakovinami, vendar v zmernih količinah, ker je nagnjen k debelosti.