JACK RUSSEL TERIER (Jack Russell Terrier)

FCI 3

Pasma JACK RUSSEL TERIER –>

 

JACK RUSSEL TERIER

(Jack Russell Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 345

Velikost: od 25 do 38 cm
Teža: od 6 do 8 kg
Življenjska doba: okoli 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Velika Britanija. Jack Russel terier spada med stare pasme, saj izvira iz obdobja okoli 1800. Pasmo je vzredil pastor Jack Russel. Ustvaril je psa, ki lahko lovi pod zemljo ter prežene lisice in ostalo divjad na plano. Obstajata dve različici s podobnimi standardi: Jack Russel Terrier in Parson Russel Terrier, ki je višji in bolj pravokotne oblike. V sedanjem času ga uporabljajo za lov in kot spremljevalca.

 

Opis pasme

Po videzu je Jack Russel terier majhen, močan in okreten. Dlaka je kratka, gladka in ostra. Ne prepušča vode. Barva dlake: bela ali prevladujoča bela s črnimi in/ali čreslovinastimi oznakami, ki so lahko svetlo do temno kostanjeve barve. Nega ni zahtevna, zadošča tedensko krtačenje z gumijasto rokavico.

 

Karakter pasme

Po naravi je Jack Russel terier inteligenten, aktiven, živahen, pozoren na okolico, pogumen, drzen, prijazen, miren, učljiv, zvest, vzdržljiv, vesel, ljubeč, poslušen, uživa v raziskovanju, dober lovec, ubogljiv. Na gospodarja in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. V odnosu do drugih živali načeloma ni problematičen, razen do malih živali, ki mu pomenijo plen. Možne negativne lastnosti: glasno lajanje, dominantnost, neubogljivost, kopanje lukenj, uničevalen – vsemu naštetemu se lahko izognemo s primerno in pravočasno vzgojo. Primeren je izkušen lastnik, ki je prijazen, potrpežljiv, ima dovolj prostega časa za druženje, odločen, dosleden, avtoritativen in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje hiša z visoko ograjenim vrtom (zanimivost: brez težav preskočijo višino 5 metrov. Bivanje v stanovanju je možno, če zagotovimo dolge sprehode in dovolj zanimivih aktivnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: gensko pogojene bolezni oči, naglušnost, displazija kolkov.

IRSKI TERIER (Irish Terrier)

FCI 3

Pasma IRSKI TERIER –>

 

IRSKI TERIER

(Irish Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierji
št. FCI standarda: 139

Velikost: – samec meri od 46 do 48 cm
– samica meri do 45 cm
Teža: okoli 12 kg
Življenjska doba: od 13 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Irska, okolica Corka. Irski terier spada med stare pasme, saj je njihov izvor potrjen za najmanj 2000 let. Po eni izmed teorij naj bi na področje Irske prispel z rimskimi legionarji. Pasma je bila uradno potrjena leta 1875. Uporabljali so jih za lov na glodalce, manjšo divjad in čuvaja. V novejšem času ga uporabljajo za lov, kot športnega psa (flyball, agilitiy) in kot družinskega psa.

 

Opis pasme

Po izgledu je Irski terier srednje velik, atletske, skladno grajene postave. Dlaka je gosta in resasta. Dovoljene barve: svetlo rdeča, pšenično rdeča ali rumeno rdeča. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje in trimanje na tri mesece, s čimer dosežemo, da dlaka ne izpada. Striženje dlake ni priporočljivo, saj se s tem poslabša kvaliteta.

 

Karakter pasme

Po značaju je Irski terier zelo inteligenten, aktiven, energičen, odločen, prijazen, dobro učljiv, velikokrat samosvoj, saj želi realizirati svoje ideje, igriv, pogumen, vzdržljiv. Negativne lastnosti: lahko postane dominanten in napadalen do drugih psov, zato je potrebna pravočasna in pravilna socializacija. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima zelo rad in se z veseljem druži z njimi. Kot do vseh ljudi, je prijazen tudi do tujcev. V odnosu do drugih psov pogosto pokaže dominantnost, domačim mačkam je prijatelj, tujih pa ne mara. Primeren je lastnik z izkušnjami, veliko energije, potrpljenja, prostega časa in vzgaja s pozitivno motivacijo. Učenje mora biti pestro in zanimivo, sicer se pes začne dolgočasiti. Primerno je katerokoli bivalno okolje, s pogojem, da je v bližini svojega lastnika, saj potrebuje veliko druženja. Potrebuje pogoste in dolge sprehode.

 

Zdravje pasme

Spada med zelo zdrave pasme.

IRSKI MEHKODLAKI PŠENIČNI TERIER (Irish Soft Coated Wheaten Terrier)

FCI 3

Pasma IRSKI MEHKODLAKI PŠENIČNI TERIER –>

 

IRSKI MEHKODLAKI PŠENIČNI TERIER

(Irish Soft Coated Wheaten Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 1: Veliki in srednji terierji
št. FCI standarda: 40

Velikost: od 44 do 49 cm
Teža: od 14 do 20,5 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je jugozahodni predel Irske, grofija Munstra. Spada med najstarejšo pasmo irskih terierjev. Včasih so ga uporabljali za lov in čuvanje živine ter imetja. Uradni standard pasme je bil priznan leta 1937. V današnjem času je predvsem družinski spremljevalec, uporabljajo ga tudi kot čuvaja živine in jamarja. Pasma Irski mehkodlaki pšenični terier po Evropi ni preveč razširjena: v Sloveniji jih naj bi bilo okoli 80 predstavnikov te pasme, v Avstriji okoli 100, na Madžarskem okoli 60 odraslih psov.

 

Opis pasme

Po videzu je Irski mehkodlaki pšenični terier srednje velik, močan oziroma mišičast. Dlaka je dolga, rahlo valovita in svilena. Podlanke nima. Barva dlake: vsi pšenični odtenki. Glede na to, da je glavna značilnost te pasme svilnata dlaka, si vzreditelji prizadevajo, da bi ohranili razliko v primerjavi z ameriškim tipom terierja. Zanimivost: mladički so ob skotitvi temni in imajo priležno dlako; v starosti do štirih mesecev postane dlaka svetla. Dlako, ki ima vse predpisane zahteve (barva in tekstura) dobijo okoli drugega ali tretjega leta. Barva dlake: vsi odtenki pšenične, marelične, od rdečkaste do svetlejše, skoraj bele. Dlaka se ne menja mesečno, zato je potrebno redno striženje. Nega dlake ni zahtevna, saj zadošča tedensko razčesavanje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Irski mehkodlaki pšenični terier prijazen, neagresiven, zelo rad in hitro se uči, igriv, poln energije, radoveden, pogumen, malo laja, pozoren na dogajanje v okolici, prijazen, nežen. Čustveno zrelost doseže okoli tretjega leta. Svojemu gospodarju je zvest, ravno tako ima rad in uživa v družbi ostalih družinskih članov. V družbi in igri z otroki zelo uživa. Do tujcev je nezaupljiv, kasneje prijazen. V odnosu do drugih psov in mačk ni problematičen, če je bil tako vzgojen že od malega. Ne prenaša malih živali (hrčki, miši, morski prašički ipd.). Rad ima sprehode, povezane s tekom in igro, da sprosti svojo energijo. Na sprehodih se ne oddaljuje od lastnika. Primeren je lastnik, ki je odločen, dosleden, ima veliko časa za druženje in pri vzgoji uporablja pozitivno motivacijo (ne prenese grobosti) ter učenje preko igre Primerno bivalno okolje je stanovanje, privadi se bivanju v pesjaku.

 

Zdravje pasme

Spada med zdrave pasme, možne so težave z zobovjem.

DANDIE DINMONTOV TERIER (Dandie Dinmont Terrier)

FCI 3

Pasma DANDIE DINMONTOV TERIER –>

 

DANDIE DINMONTOV TERIER

(Dandie Dinmont Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 168

Velikost: od 20 do 28 cm
Teža: od 8,2 do 11 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Škotska, in sicer mejni predel med Škotsko in Anglijo. O njegovem izvoru obstaja več teorij. Spada med stare pasme, saj njegovi predniki izhajajo iz obdobja okoli 1600. Uporabljali so ga za lov na jazbece in vidre. Do leta 1814 je bila pasma izven svoje domovine nepoznana. Priljubljenost se ji je povečala, ko so jo povezali z likom iz knjige pisatelja Walterja Scotta. Pasma je bila uradno priznana leta 1918, s strani britanske kinološke zveze. Leta 2006 je bila priznana kot avtohtona pasma. Pasma ni pogosta, saj je med drugo svetovno vojno skoraj izumrla.

 

Opis pasme

Njegovo telo je dolgo, noge kratke, ušesa so viseča, oči zelo velike. Dandie Dinmontov Terier spada med majhne pasme. Dlaka je dolga, svilnata, gosta, glavo mu krasi bogata dlaka v obliki čepice. Podlanka je gosta. Barva dlake: poper, ki obsega nianse od temno modre do črne in vse do svetlo sivo srebrne ali barva gorčice, ki je lahko rdečkasto rjava do rjava. Noge in stopala so temnejše barve, telo svetlejše. Končno barvo dobi mladič v starosti okoli osem mesecev. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje z rokovico in kopanje po potrebi.

 

Karakter pasme

Po naravi je Dandie Dinmontov Terier prijazen, dober spremljevalec in čuvaj, ubogljiv, nezahteven, radoveden, igriv, nevsiljiv, vesel, tišji od ostalih terierjev, družaben, samostojen pri odločitvah, samozavesten, vztrajen, dostojanstven, inteligenten, odločen. Možne negativne lastnosti: lovski nagon, kopanje lukenj. Fizično dozori pri starosti okoli dveh let. Na gospodarja je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Odnos do otrok je dober, posebej še s starejšimi otroki, ki imajo pravilen odnos do psov. Do tujcev je v začetku zelo zadržan. Ob primerni socializaciji se dobro razume s psi in mačkami, nikakor pa se ne ujame z malimi živalmi (hrčki, miši, podgane, perjad, ptice), saj jih obravnava kot plen. Zato je priporočljivo, da je na sprehodih vedno na povodcu. Primerno je bivanje v stanovanju. Potrebuje dovolj gibanja in ostalih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki ima veliko potrpljenja, je odločen, dosleden, prijazen in pri vzgoji uporablja veliko domišljije in pozitivno stimulacijo. Ob ponavljajočih, dolgočasnih vajah se prične dolgočasiti in se ne odziva na ukaze.

 

Zdravje pasme

Posebnih zdravstvenih težav pasma nima, možne so težave s hrbtenico (hernija diska) in rak. Pozornost je potrebno nameniti pravilni prehrani, saj je podvržen debelosti.

ČEŠKI TERIER (Cesky Terrier)

FCI 3

Pasma ČEŠKI TERIER –>

 

ČEŠKI TERIER

(Ceský Teriér – Cesky Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 246

Velikost: od 25 do 30 cm
Teža: od 6 do 10 kg
Življenjska doba: okoli 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Češka. Vzredil ga je František Horak leta 1948, s križanjem Sealyham in Škotskega terierja. Ustvaril je pasmo, ki je primerna za lov v čeških gozdovih. Uradni standard pasme je bil priznan leta 1963. Pasma spada med šest najbolj redkih pasem na svetu. V sedanjem času je Češki terier predvsem spremljevalec.

 

Opis pasme

Po zunanjosti je Češki terier pravokoten, mišičast, kratkih nog. Telo je daljše od višine. Dlaka je dolga, rahlo valovita in svilnata. Barva dlake: vsi odtenki sive (od barve oglja do barve platine – črno pigmentiran, lahko tudi rjava (jetrna barva – pigmentiran). Mladički so ob rojstvu črne ali črne in rjave barve. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Češki terier miren, prijazen, neagresiven, tišji od ostalih terierjev, zvest, pogumen, samostojen, dober čuvaj in lovec, aktiven, uravnotežen. Možne negativne lastnosti: agresivnost, kopanje lukenj. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in nadvse uživa, kadar je v njihovi družbi. Odnos do otrok je načeloma dober. Do tujcev je zadržan. Ostale živali sprejema, razen malih živali, ki mu pomenijo plen. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Če prebiva v stanovanju, potrebuje veliko gibanja in ostalih aktivnosti v naravi. Primeren je lastnik, ki je potrpežljiv, odločen, dosleden, prijazen, aktiven in uporablja pozitivno stimulacijo.

 

Zdravje pasme

Pasma nima posebnih zdravstvenih težav, možne pa so naslednje težave: entropija, ektropija, sindrom Scotty, displazija kolkov, srčne bolezni, ščitnica, bolezni oči. Potrebno je nadzorovati njegovo prehrano, saj je podvržen debelosti.

CAIRNSKI TERIER – GOMILAR (Cairn Terrier)

FCI 3

Pasma CAIRNSKI TERIER – GOMILAR –>

 

CAIRNSKI TERIER – GOMILAR

(Cairn Terrier)

 

 

3. FCI skupina: Terierji
Sekcija 2: Majhni terierji
št. FCI standarda: 4

Velikost: od 28 do 31 cm
Teža: od 6 do 8 kg
Življenjska doba: 15 let, lahko doživi tudi več

 

Zgodovina pasme

Glede na poznane podatke Cairnski terier – Gomilar izvira s škotskega otoka Skye. Njegovo ime izhaja iz besede cairns, kar pomeni gomilo kamenja. Kot je znano, je v gomilah kamenja, ki so prekrivale keltske grobove, lovil lisice, jazbece in dihurje. Uporabljali so ga tudi za lov na vidre in podgane. V današnjem času ga zaradi njegove živahnosti uporabljajo kot spremljevalca, ponekod tudi kot pomočnika v domovih za starejše, bolnišnicah pri rehabilitaciji otrok in psihiatričnih sanatorijih.

 

Opis pasme

Cairnski terier sodi med majhne pasme. Njegovo telo je čvrsto, noge kratke in mišičaste. Kljub majhni glavi, to ne poruši skladnosti njegovega telesa. Gobec z močno čeljustjo ima lepo oblikovan. Ima gosto resasto dlako, ki ne odpada ter kratek in pokončen rep. Spekter barv je širok – vse barve, razen bele, črno bele in popolnoma črne. Nega te pasme ni zahtevna: česanje in dvakrat letno trimanje (trimanje pomeni odstranjevanje odmrle dlake s posebnimi škarjicami). Trimanje je nujno opraviti v za to usposobljenih salonih, saj lahko pri neprofesionalni obravnavi pride do poškodbe kože.

 

Karakter pasme

Po naravi je Cairnski terier živahen, vesel in razigran ves čas življenja – tudi na starost. Kadar živi v okolju, ki mu ne nudi dovolj aktivnosti, postane zelo umirjen in pasiven. Zelo je inteligenten, dojemljiv, neustrašen, prilagodljiv in ne pozna trme. Slovi kot dober čuvaj, vendar ne laja brez potrebe. Ne prenese grobosti in se ji odločno upre. Je zelo učljiv, vendar moramo z doslednim poukom pričeti že pri mladičku, sicer postane upornik. Otrokom je dober prijatelj, zato je primeren za družine in bivanje v stanovanju. Popolno vdanost izkazuje le eni osebi. Primeren je za vse vrste ljudi: umirjene ali zelo aktivne. Do drugih živali ni napadalen in se z vsemi dobro razume – ne preganja niti domačih mačk in kokoši. Priporočljiva je dosledna, odločna in prijazna vzgoja – brez prisile.

 

Zdravje pasme

Pasma spada med zelo zdrave in odporne. Redko se pojavijo zdravstvene težave, kot npr. zelena mrena na očesu ali izpah pogačice.