PIRENEJSKI MASTIF (Pyrenean Mastiff)

FCI 2

Pasma PIRENEJSKI MASTIF –>

 

PIRENEJSKI MASTIF

(Mastin del Pirineo – Pyrenean Mastiff)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 92

Velikost: – samec meri najmanj 77 cm (idealna višina je nad 81 cm)
– samica meri najmanj 72 cm (idealna višina je nad 75 cm)
Teža: – samec od 65 do 85 kg (maksimalna teža je lahko 150 kg)
– samica od 55 do 75 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina so južni Pireneji v Španiji. V Španiji ga imenujejo tudi Mostin. Pirenejski mastif izvira že iz starega veka. Okoli leta 1930 so skoraj izumrli. Ker so se nekateri zavedali pomembnosti te pasme, so zbrali preostale predstavnike in pričeli z načrtno vzrejo. Po letu 1977 se je pasma razširila izven Španije. Uradno je pasma dobila standard 1946. Prvotno so ga uporabljali za čuvanje ovac, saj se je zaradi svoje vzdržljivosti pripravljen postaviti v bran celo volkovom. Za zaščito pred volkovi so jim nadeli široke kovinske ovratnice. V novejšem času je predvsem spremljevalec ter čuvaj. Uporabljajo ga tudi kot lovskega, vlečnega in obrambnega psa. Njegova funkcija je bila varovanje in branjenje čred ovac pred volkovi, medvedi in tatovi.

 

Opis pasme

Po videzu je Pirenejski mastif močan, mišičast, čvrst, s trdnim okostjem in skladno grajen pes. Dlaka je dolga, gosta in ne povsem gladka. Barva dlake je večinoma bela s črnimi lisami, rjava ali rumena. Obrazna maska je izrazita. Nega obsega redno krtačenje in občasno kopanje. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim dvoriščem, prilagodi se bivanju v stanovanju, saj je rad v družbi svoje družine.

 

Karakter pasme

Po naravi je Pirenejski mastif umirjen, dostojanstven, idealen čuvaj, inteligenten, hitro učljiv, samozavesten, odločen, nežen, plemenit, prijazen, ubogljiv. Lastniku je zelo vdan, rad ima tudi ostale družinske člane. Do otrok je zelo prijazen, nežen in zaščitniški. Sprejme vse ljudi, ki jih sprejema njegov lastnik. Navezan je na vse živali, ki pripadajo družini. Napadalen je samo do tistih, ki ogrožajo družino. Na neznane ljudi opozori z globokim in prodornim glasom. Njegovo šolanje mora potekati na nežen način, sicer postane neodločen. Primerno okolje je hiša z velikim vrtom, za prebivanje v stanovanju ni primeren. Pasma je primerna za umirjenega lastnika, starejše in otroke. Potrebuje veliko druženja z ljudmi, v nasprotnem primeru postane nezainteresiran za igro in učenje. Ni priporočljivo, da bi živel s psom druge pasme, saj ga posnema in tako izgubi svoje naravne značilnosti. Sprehodi morajo biti redni, da tako ohranja svojo kondicijo in zdravje.

 

Zdravje pasme

Posebnih težav z zdravjem nima, veliko pozornosti pa je potrebno posvetiti njegovi prehrani, saj je podvržen debelosti. Možne težave z zdravjem so lahko tudi displazija kolkov in komolcev, smrčanje, težave s srcem in debelost.

OPIČJI PINČ (Affenpinscher)

FCI 2

Pasma OPIČJI PINČ –>

 

OPIČJI PINČ

(Affenpinscher)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 1: Pinči in šnavcerji
– 1.1 Pinči
št. FCI standarda: 186

Velikost: – samec meri do 30 cm
– samica meri do 25 cm
Teža: – samec do 6 kg
– samica do 4 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Opičji pinč spada med zelo stare pasme (izvira iz 17. stoletja), njegova domovina je Nemčija. Njegovo ime izhaja iz ljudstva, saj jih je njegov izgled spominjal na opico. Uporabljali so ga kot čuvaja in lovca na podgane. Razvil se je iz navadnih podeželskih psov, ki niso bili preveč cenjeni in morda tudi iz prednika Belgijskega grifona in Pritlikavega šnavcerja. Križanje je potekalo z vrsto različnih pasem, tako da njegov predniki niso popolnoma znani. Značilnosti njegove oblike so bile: precej kratka glava, daljša zgodnja čeljust, ki se je postopoma krajšala, poglobljene očesne vdolbine, izbočeno čelo. V 17. in 18. stoletju so postali zelo modni med aristokracijo, poleg tega so jih za modele uporabili tudi nekateri slikarji. Ob koncu 19. stoletja so se z njihovo vzrejo ukvarjali številni vzreditelji v okolici Muenchna. Pasemski standardi so bili prvič objavljeni leta 1880. Kot samostojna pasma je bil priznan leta 1895. Prvotno so obstajali barvno zelo različni psi, saj je kolaž barv obsegal rdečkasto, sivo z belino, srebrno sivo, črno, sivo črno in črno rjavo barvo. Njegov izgled se do današnjih dni ni bistveno spremenil. V sedanjem času so predstavniki te pasme bolj redki, zanimanje zanje narašča predvsem v ZDA in Skandinaviji. V sedanjem času je priljubljen kot družabnik.

 

Opis pasme

Opičji pinč spada med majhne pasme. Telo je kvadratno, kompaktno grajeno, močno, po obliki spominja na pritlikavega pinča. Značilna zanj je kratka čeljust. Njegova dlaka je gosta, mehka, srednje dolga. Barva dlake, ki je dovoljena: črna z vsemi črnimi odtenki. Najbolj zaželena je še vedno popolnoma črna barva. Potrebuje redno krtačenje, pogostejše ob menjavi dlake.

 

Karakter pasme

Po naravi je Opičji pinč odličen lovec (podgane, prepelice, zajci), bister, zabaven, samovšečen, trmast, čuječ, včasih neposlušen, vztrajen, privržen, včasih nagnjen k popadljivosti in vzkipljivosti, humoren, pustolovski, radoveden. Do lastnika in družinskih članov je ljubeč in zaščitniški. Potrebuje dosledno in odločno vzgojo, trening mora biti zastavljen pestro, sicer se dolgočasi. Pri druženju z otroki je potreben nadzor, saj je zelo posesiven do svojih igrač in ozemlja in lahko pride do težav. Načeloma je tih, kadar se čuti ogroženega ali napadenega, glasno laja.

 

Zdravje pasme

Zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z grlom.

NOVOFUNDLANDEC (Newfoundland)

FCI 2

Pasma NOVOFUNDLANDEC –>

 

NOVOFUNDLANDEC

(Newfoundland)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 50

Velikost: – samec meri do 70 cm
– samica meri do 65 cm
Teža: od 55 do 65 kg, lahko tudi več pri večji višini
Življenjska doba: okoli 10 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Kanada. O njegovem prihodu v to državo je več teorij: po eni naj bi pasmo vzredili Britanci in jo ob osvajalnih pohodih pripeljali s seboj na Novo Fundlandijo, kjer se je njen razvoj nadaljeval; po drugi teoriji naj bi jih tja pripeljali Baski in Vikingi. V davnini je bil Novofundlandec spremljevalec na ribiških ladjah, kjer jim je pomagal pri vlačenju mrež iz morja. Reševal je tudi ribiče in predmete, ki so padli v vodo, saj je zaradi velike pljučne kapacitete zmogel preplavati dolge razdalje. Ko so končali z lovom, je v pristanišču vlekel vozičke rib, pomagal pa je tudi kmetom pri razvozu mleka. V sodobnem času ga še vedno uporabljajo pri reševanju iz vode, predvsem pa je znan kot družinski pes. Kot zanimivost omenimo, da ga je v eni izmed pesmi omenil pesnik Byron, nastopal pa je tudi v slovenskem filmu Sreča na vrvici.

 

Opis pasme

Po videzu je Novofundlandec velik, elegantno in skladno grajen, močan pes. Dlaka je dolga, gosta in, včasih rahlo valovita. Barva dlake je lahko črna, črno bela, čokoladno rjava, siva. Nega dlake je bolj zahtevna, saj obsega redno in pogosto krtačenje, še posebej na prsih, pod repom in okoli ušes. Potrebno je krajšanje dlake med blazinicami in krajšanje krempljev.

 

Karakter pasme

Po naravi je Novofundlandec zelo prijazen, inteligenten, dojemljiv za učenje, včasih svojeglav, živahen, vesel, navdušen nad igro, zelo potrpežljiv, rad občasno lenari. Možne negativne lastnosti: neposlušen kadar ni pozitivne stimulacije, rad vleče povodec, rad prosjači za hrano, saj je precej požrešen (hranjenje samo dva krat na dan!). Uživa na dolgih sprehodih, v igri s svojimi vrstniki, v igri v vodi. Svojega lastnika ima neizmerno rad in je zanj pripravljen storiti vse. Otroke in družinske člane ima rad, do njih je zaščitniški in potrpežljiv. Prihod tujca vedno naznani z globokim lajanjem, sicer zelo malo laja. Do neznanih ljudi ni nezaupljiv, vendar pa jih spremlja, kamor gredo po njegovem teritoriju, ni napadalen. Druge živali sprejema brez problema, do manjših psov je še posebej pozoren. Znan je kot dober družinski pes. Z njegovo vzgojo je potrebno pričeti s prvim dnem. Primeren je lastnik, ki uživa v dolgih sprehodih v naravi, biti mora miren, neagresiven in dosleden pri vzgoji.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: displazija kolkov in komolcev, nagnjenost k debelosti; dedne bolezni niso prisotne.

NEMŠKI PINČ (German Pinscher)

FCI 2

Pasma NEMŠKI PINČ –>

 

NEMŠKI PINČ

(Deutscher Pinscher – German Pinscher)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 1: Pinči in šnavcerji
– 1.1 Pinči
št. FCI standarda: 184

Velikost: od 45 do 50 cm
Teža: od 13 do 18 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Prvi znani zapis o pasmi Nemški pinč se je pojavil v prispevku iz leta 1835. Njegovi predniki so isti, kot pri srednjem šnavcerju. V začetku so ga imenovali ostrodlaki pinč. Opisan je bil kot temperamente, prijazen pes, vitek in skladno grajen, igriv in dober lovec na podgane in druge podobne škodljivce. Poleg tega so ga uporabljali kot čuvaj domov, hlevov in kmetij. Na razstavi se je Nemški pinč prvič pojavil leta 1880. Leta 1905 so bile v knjigi Nemški psi, avtorja Strebel Richarda, opisane njegove značilnosti (poleg prvotne črne barva z ožigi, so bile priznane še rumena, volčje siva in srebrno siva barva) , ki se od današnjih močno razlikujejo. Predstavniki danes najbolj priljubljena jelenje barva takrat še niso obstajali. Tip psa se je sčasoma spreminjal in postajal plemenitejši. Prvo rodovno knjigo te pasme poznamo iz leta 1925. V njej je bilo navedenih 185 pinčev, za katere so bile takrat dovoljene naslednje barve: dvobarvni (črni z rdečerjavimi do mahagonijevimi oznakami), enobarvni (rdečerjavi, srnje rjavi, poper sol, srebrni, črni, modro sivi in drugi toni. Bele oznake so bile prepovedane. Večino so predstavljali črni z ožigi. V povojnem času se je število srednjih pinčev močno zmanjšalo in jim je grozilo izumrtje. Njihova vzreja je ponovno zaživela leta 1958 in kmalu doživela svoj višek. Danes je zaradi prepovedi prirezovanja uhljev in repa (dovoljeno le še v Kanadi in ZDA), s čimer je izgubil svoje značilnosti, njihova popularnost spet v zatonu. Tudi v Sloveniji je le nekaj primerkov. Uporablja se ga največ kot športnega in družinskega psa.

 

Opis pasme

Po obliki je Nemški pinč srednje velik, eleganten, z značilno kvadratno obliko telesa, zelo mišičast in bežno spominja na dobermana, čeprav je potrebno poudariti, da to ni pomanjšan doberman. Dlaka je kratka in svetleča in ni zahtevna za negovanje, saj zadošča redno krtačenje. Osnovni barvi sta rjava v različnih odtenkih in črna z ožigi.

 

Karakter pasme

Po naravi je Nemški pinč prijazen, inteligenten, poslušen, samozavesten, temperamenten, energičen, ljubezniv, zvest, oster, pogumen, pozoren, dober čuvaj, igriv, učljiv. Dobrodošlo je, da ni glasen, saj redko laja, ni pretepaški, vseeno pa se zna braniti, kadar je to potrebno. Zelo je neustrašen in zaščitniški do lastnika in družinskih članov. Tudi z otroki se dobro ujame. Nobenih problemov nima z odnosom z drugimi živalmi. Do tujcev je v začetku zadržan, kasneje zaupljiv in prijazen. Slovi kot dober družinski član in spremljevalec. Ni primeren za zunanje bivanje. Primeren je lastnik, ki ima že izkušnje z vzgojo psov, saj potrebuje veliko potrpljenja in odločnosti, sicer pokaže svoje negativne lastnosti: dominantnost, svojeglavost, razvajenost.

 

Zdravje pasme

Zdravje te pasme je zelo dobro in nima gensko pogojenih bolezni.

NEMŠKI BOKSER (German Boxer)

FCI 2

Pasma NEMŠKI BOKSER –>

 

NEMŠKI BOKSER

(Deutscher Boxer – German Boxer)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.1 Mastifi
št. FCI standarda: 144

Velikost: od 53 do 63 cm
Teža: od 27 do 37 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Nemčija, okoli 18. stoletja. Pasma Nemški bokser je pridobila uraden standard šele leta 1905. V začetku so ga uporabljali kot borbenega psa, čuvaja mesarij in preprodajalcev živine; v sedanjem času je predvsem družinski in službeni (policija, vojska, reševanje in iskanje pogrešanih) pes. Njegovo ime je povezano z njegovo držo: kadar stoji na zadnjih tacah, namreč s sprednjimi maha, kot bi se boksal – zato ime bokser.

 

Opis pasme

Po videzu je Nemški bokser mišičast, močan, telo je kvadratno s kratkim in potlačenim gobcem. Rezanje repa in uhljev je pri tej pasmi prepovedano. Dlaka je kratka, sijoča in močna, podlanke nima. Dovoljene barve: progasta ali rumena, belina je prisotna ali ne. Nega dlake ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Nemški bokser hiperaktiven, saj ima neizmerno količino energije, dober čuvaj, primeren za zaščito, pogumen, šaljiv, ustvarjalen, zvest, radoveden, ponosen, zelo inteligenten, srednje učljiv, saj veliko razmišlja in počasneje izvede ukaz, prijateljski, radoveden, zamerljiv, svojeglav, samozavesten, neagresiven. Možne negativne lastnosti: čustveno nestabilen, agresiven, neubogljiv, dominanten, agresiven, nemiren. Lastniku in družini je zelo pripaden. Poznan je kot velik ljubitelj otrok, do tujcev pa je oprezen in zadržan. S primerno vzgojo ima dober odnos z drugimi živalmi in lahko živi skupaj z več psi. Bivati mora v zaprtem in ogrevanem prostoru (pozimi), zunanje okolje ni primerno. Priporočljiv je lastnik, ki je samozavesten, odločen, delaven, dober vodja, ne uporablja grobih metod, potrpežljiv in ima dovolj časa za vzgojo in druženje. Zgodnja socializacija je zelo pomembna.

 

Zdravje pasme

Pasma ima kar nekaj zdravstvenih težav: bolezni srca, rakasta obolenja, težave z debelostjo.

NEMŠKA DOGA (Great Dane)

FCI 2

Pasma NEMŠKA DOGA –>

 

NEMŠKA DOGA

(Deutsche Dogge – Great Dane)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.1 Mastifi
št. FCI standarda: 235

Velikost: – samec meri najmanj 80 cm
– samica meri najmanj 72 cm
Teža: od 55 do 88 kg, lahko tudi več
Življenjska doba: od 8 do 10 let

 

Zgodovina pasme

Njena domovina je Nemčija, po znanih podatkih je pasma stara preko 400 let. Predniki vseh nemških dog naj bi bili angleški mastifi in predhodniki irskega volčjaka. V današnjem času nastopa predvsem v vlogi spremljevalca, čuvaja in družinskega psa. Poleg tega je tudi »filmska zvezda«, saj so predstavniki te pasme igrali tudi v filmih in risankah (Scooby-Doo, Patriot, Zvezdne steze, Disneyevi junaki).

 

Opis pasme

Po videzu je Nemška doga velik, eleganten, dobro grajen pes, z močnim okostjem. Dlaka je zelo kratka, svetleča in gladka in ne odpada. Potrebno je tedensko krtačenje in kopanje 2 do 3 krat na leto, striženje krempljev in redno čiščenje ušes. Dovoljenih je pet barv: rumena (od svetlo do temno zlato rumene, zaželena črna maska), tigrasta (svetlo do temno zlato rumena osnova s črnimi progami), črna (dovoljene so bele lise na gobcu, vratu, prsih, želodcu, nogah in na konici repa, vendar mora biti črna osnovna barva), harlekin (dovoljene svetlo modre ali različno obarvane oči, črno rožnat ali mesnat smrček), modra (dovoljena bela lisa na tačkah in prsih in svetlejše oči).

 

Karakter pasme

Po naravi je Nemška doga prijazna, ljubeča, prijateljska, plemenita, izredno vdana lastniku, samozavestna, pogumna, ubogljiva, ima visok prag vzdražljivosti, neagresivna, dober čuvaj, zelo inteligentna, pozorna, zelo učljiva (brez prisile in grobosti). Možne negativne lastnosti: neposlušnost, boječnost, agresivnost – vse je pogojeno z nepravilno vzgojo. Do družinskih članov prijazna in vdana, še posebej do otrok, ki jih tudi ščiti. Do tujcev je zadržana in nezaupljiva. Do preostalih živali je v primeru pravilne socializacije neagresivna. Primerno okolje za bivanje: dovolj velik pesjak, razen pozimi, ko je primerneje, da živi v stanovanju, ki se ga brez problema privadi, saj je rada v družbi ljudi. Primeren je lastnik, ki ima že nekaj izkušen z osnovno vzgojo, ima dovolj časa za trening in sprehode, je odločen in zna pokazati, kdo je glavni. S pravilno socializacijo je potrebno pričeti s prvim dnem, sicer postane pes precej neposlušen. Priporočljivo je opraviti šolo poslušnosti.

 

Zdravje pasme

Možne zdravstvene težave: displazija kolkov in komolcev, zasuk želodca, srčne težave.