ROTTWEILER (Rottweiler)

FCI 2

Pasma ROTTWEILER –>

 

ROTTWEILER

(Rottweiler)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.1 Mastifi
št. FCI standarda: 147

Velikost: – samec meri od 61 do 68 cm
– samica meri od 56 do 63 cm
Teža: – samec povprečno 50 kg
– samica povprečno 42 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Pasma Rottweiler je ena najstarejših na svetu, saj so obstajali predniki že v rimski dobi. Razvil iz tipa mastifa, ki so ga uporabljali pri bojevanju z levi v amfiteatrih. Potovali so z rimskimi legijami, čuvali ljudi in črede. Sodobnejši razvoj te pasme se je začel v pokrajini Rottweile v Nemčiji, kjer se je prvotna pasma križala z lokalnimi psi. Poznan je bil pod imenom »Rottweil mesarski pes«, saj je priganjal črede živali do mesarjev, po opravljenem delu pa so mesarjem čuvali zasluženi denar (prenašali so ga v vrečki, privezani okrog vratu). Ker je služil tudi za vleko mesarskih vozičkov, se je izoblikoval v tip večjega psa, primernega za vprego. Uporabljali so ga tudi kot čuvaja živine. Sčasoma je zaradi upada določenih dejavnosti, interes zanj upadel in leta 1905 je v Rottweilu obstajala le še ena samica. Pasmo so ponovno oživili leta 1910, ko je bil priznan tudi kot policijski pes. Danes je priznan predvsem kot družaben pes.

 

Opis pasme

Rottweiler spada med srednje velike do velike pse. Po videzu je mišičast, z močnimi kostmi in močan. Dlaka je srednje dolga, gosta in trda. Podlanka je prisotna. Barva dlake je lahko črna s svetlo rjavimi ožigi po nogah, prsih, licih, gobcu, grlu, pod repom in nad očesi. Nega ni preveč zahtevna, saj obsega redno krtačenje, čiščenje ušes in striženje krempljev. Krajšanje repa je prepovedano od leta 2009.

 

Karakter pasme

Po naravi je Rottweiler inteligenten, zvest, družaben, komunikativen (brundanje), zaščitniški, miren, samozavesten, pogumen, delaven, neustrašen, zanesljiv, dober čuvaj, aktiven, poslušen. Možne negativne lastnosti: včasih trmast, preveč zaščitniški, agresiven pri hranjenju, zahteven, neubogljiv, svojeglav, smrči, len. Na lastnika je izredno navezan in si ves čas želi njegove družbe, zato najraje prebiva z njim v stanovanju. Rad ima tudi druge družinske člane, še posebej otroke. Preprečiti je potrebno, da bi ga otroci dražili, saj v tem primeru postane razdražljiv. Glede na to je potrebno paziti, da si pri druženju članov družine z drugimi ljudmi, določenih gibov ne razlaga narobe, zato je v takih primerih zaželen nadzor lastnika. Pri druženju z otroki in starejšimi osebami je potrebno paziti, saj rad s svojo zadnjico dregne vanje ali se nasloni nanje in jih lahko prevrne. Ta gib mu je ostal še iz časov, ko je na tak način zavračal živino, ki jo je čuval. Zelo rad se boža in igra (žoganje in vlečenje vrvi). Največjo motivacijo mu pomeni hrana. Potrebuje odločnega lastnika, ki pri vzgoji uporablja doslednost in pozitivno motivacijo in ima zanj veliko časa. V primeru, da socializacija ni primerna, lahko postane agresiven, še posebej se to izraža, če je zaprt v pesjaku in nima dovolj družbe. Do tujcev je zadržan in previden. Druge živali sprejema, če je bil pravilno vzgojen že od začetka, sicer je predvsem do psov agresiven, dominanten, lahko napade, lovi ali celo ubije živino, zato priporočljivo, da je v javnosti na povodcu. Primeren lastnik je, ki je značajsko močan in stabilen, odločen, brezkompromisen, z veliko časa, dosleden in prične z izvajanjem treninga poslušnosti že prve dni. Rezultati vzgoje so dobri, kadar je prisotna potrpežljivost, nežnost in vztrajnost. Ni primeren za plašne in neodločne ljudi, ki nimajo čase. Glede na to, da je delavna pasma, potrebuje veliko gibanja, sicer se prične dolgočasiti in neprimerno obnašati.

 

Zdravje pasme

Predstavniki te pasme so dovzetni za kar nekaj zdravstvenih težav: displazija kolkov in komolcev, ki je dedna, lahko se pojavijo okruški v sklepih (osteohodrodistrofija), artritis, panosteitis, zasuk želodca, paro virus.

PRITLIKAVI ŠNAVCER (Miniature Schnauzer)

FCI 2

Pasma PRITLIKAVI ŠNAVCER –>

 

PRITLIKAVI ŠNAVCER

(Zwergschnauzer – Miniature Schnauzer)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 1: Pinči in šnavcerji
– 1.2 Šnavcerji
št. FCI standarda: 183

Velikost: od 30 do 35 cm
Teža: od 4 do 8 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Pritlikavi šnavcer izvira iz Nemčije. Največkrat nastopa v vlogi spremljevalca, čuvaja in hišnega psa.

 

Opis pasme

Pritlikavi šnavcer spada med majhne pasme. Po videzu je podoben velikemu in srednjemu šnavcerju. Telo je močno, kompaktno in čvrsto, glava močna, pravokotna, gobec velik. Največkrat nastopa kot čuvaj, spremljevalec, družinski pes in tekmovalec v agillityju. Dlaka je resasta, ostra in trda, podlanka gosta. Dovoljene barve: črna, črno srebrna, poper sol, bela. Nega dlake ni preveč zahtevna, dlaka nima vonja in ne odpada, zato zadošča krtačenje dvakrat na teden. Poleg tega še trimanje in striženje po potrebi (trimanje pomeni odstranjevanje odmrle dlake s posebnimi škarjicami). Trimanje je nujno opraviti v za to usposobljenih salonih, saj lahko pri neprofesionalni obravnavi pride do poškodbe kože.

 

Karakter pasme

Po naravi je Pritlikavi šnavcer zelo inteligenten, učljiv, pogumen, ima visoko razvito intuicijo, vzdržljiv, odporen proti boleznim, okreten, hiter, živahen, pripravljen na igro, ki mu pomeni vse, zadržan, ko to zahteva situacija, radoveden, prilagodljiv, zaščitniški, odličen čuvaj, zelo učljiv, dobro se vključi v novo okolje. Včasih je lahko trmast in malo preveč oster. Glede na značaj je zelo primeren družinski pes, čuvaj in spremljevalec. Pri vzgoji je potrebno vedeti, da bo odrasel pes zrcalna slika svojega lastnika: športen ali len – vse tako, kot lastnik. Primeren lastnik je tisti, ki je stabilen, vztrajen, dosleden, samozavesten, s primerno količino trme, potrpežljiv, iznajdljiv. Svojemu lastniku in družini je zelo privržen in jim izkazuje veliko ljubezni. Pri učenju je zelo talentiran in hitro dojemljiv, vendar je potreben pravilen pristop. Odnos do otrok je dober, saj ni razdražljiv in premore veliko tolerance; do majhnih otrok je zelo zaščitniški. Dobro sprejema druge živali, predvsem tiste, ki spadajo k družini – tudi mačke. Njihova intuicija je zelo močna, zato so pri neznanih ljudeh zelo selektivni in ne sprejmejo vsakogar. Primeren je za družinskega psa. Bivanje zunaj ni priporočljivo.

 

Zdravje pasme

Možne težave z zdravjem: težave z ledvicami (kamni), nagnjenost k debelosti, epilepsija, težave z očmi.

PRITLIKAVI PINČ (Miniature Pinscher)

FCI 2

Pasma PRITLIKAVI PINČ –>

 

PRITLIKAVI PINČ

(Zwergpinscher – Miniature Pinscher)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 1: Pinči in šnavcerji
– 1.1 Pinči
št. FCI standarda: 185

Velikost: od 25 do 30 cm
Teža: od 4 do 6 kg
Življenjska doba: do 15 let

 

Zgodovina pasme

Pritlikavi pinč spada med zelo stare pasme, saj izkopanine dokazujejo, da je njegov predhodnik (podobna oblika lobanje) živel že v paleolitiku. Od Dobermana, ki spada med največje pinče, naj bi bil starejši za okoli 200 let. Njegova domovina je Nemčija. Velikokrat njegovo drugo ime Repinscher, skrajšajo v »srnica«. Prvotno so ga uporabljali kot lovca na podgane in druge škodljivce in čuvaja, čeprav ne sodi med lovske pasme. V današnjem času je družinski pes. Z načrtno vzrejo je pridobil današnjo elegantno postavo. V začetku so bili zelo različnih barv: črni, srnje rumeni, čokoladno rjavi, sol in poper; kasneje tudi rdeče in srnino rjave barve. Obstajali so tudi črno beli (harlekin), ki so izumrli. V Nemčiji so obstajali številni vzreditelji, ki so že leta 1895 ustanovili svoj klub. Razširjen je bil tudi v Švici, na Nizozemskem in v Skandinaviji. V današnjem času je pasma zelo številčna, kljub temu, da ne spada med najbolj modne. Razširjena je tudi v ZDA, kjer letno v rodovno knjigo vpišejo okoli 4.000 mladičev.

 

Opis pasme

Po obliki je Pritlikavi pinč kvadratičen, harmonično grajen, ravno prav težak za svojo velikost. Glede na njegovo majhnost, je nujno paziti na njegovo prehrano, da ne doseže prevelike teže. Dlaka je kratka, gosta, svetleča ter priležna. Dovoljene barve: enobarvni (rjavi z odtenki do rdeče) in dvobarvni (črni z ožigi barve čreslovine). Ožigi, ki so razporejeni po ličnicah do smrčka, nad očmi, pod gobcem do vratu, na prsih, prednjih nogah do nadlahti, po notranji strani zadnjih nog in na zadku – morajo biti jasni, zelo temni in močni.

 

Karakter pasme

Po naravi je Pritlikavi pinč temperamenten, glasen, nastopaški, močnega značaja, prebrisan, pogumen, prikupen, prijazen do lastnika in družinskih članov, dober čuvaj. Do neznanih ljudi je oster. V odnosu do drugih živali, tudi večjih od sebe, je velikokrat prepirljiv. Dobre rezultate dosega v agillityju. Primeren je za bivanje v stanovanju, saj z njegovo higieno ni težav. Lajanje ima že v genih, zato je lahko zelo glasen. Nagon lovca je še vedno prisoten in je zelo srečen, kadar upleni ptiča ali miško. Pri njegovi vzgoji je potrebna doslednost, saj sicer prevlada njegova dominantnost. Njegovo učenje poteka počasneje, potrebna je velika mera potrpežljivosti in pozitivne motivacije. Hitro se naveliča treninga in postane preveč razigran. Potrebuje lastnika, v odnosu do katerega lahko razvije spoštovanje, zaupanje, ubogljivost, pripadnost. Ne smemo ga preveč razvaditi, kar se rado zgodi glede na njegovo velikost.

 

Zdravje pasme

Prisotnih je kar nekaj zdravstvenih težav: razvojne nepravilnosti srca in ožilja, sečni kamni, luksacija pogačic, debelost.

PORTUGALSKI PES CASTRO LABOREIRO (Castro Laboreiro Dog)

FCI 2

Pasma PORTUGALSKI PES CASTRO LABOREIRO –>

 

PORTUGALSKI PES CASTRO LABOREIRO

(Căo de Castro Laboreiro – Castro Laboreiro Dog)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 170

Velikost: – samec meri od 58 do 64 cm
– samica meri od 55 do 61 cm
Teža: – samec od 30 do 40 kg
– samica od 25 do 35 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Portugalska, in sicer gorato področje Siere de Peneda na severu te države. Portugalski pes Castro Laboreiro je dobil ime po kraju Castro Laboreiro. Spada med najstarejše pasme Pirenejskega polotoka. Izvor ni popolnoma dokumentiran, kaže pa, da je nastal s križanjem molosidnega in lupoidnega tipa psa. Prvotno je bila njegova vloga čuvanje živine pred volkovi in ostalimi zvermi. V sedanjem času je čuvaj, policijski pes in družabnik. Izven Portugalske je slabo poznan.

 

Opis pasme

Portugalski pes Castro Laboreiro spada med velike pasme. Dlaka je kratka, trda, dolga cca 5 cm, priležna po telesu. Dlaka obsega več barv. Najbolj zaželena je t.i. »gorska« barva: progasta, različnih odtenkov sive s svetlejšimi in temnejšimi odtenki črnih prog. Obsega tri barve: od barve borovih semen do rdečkaste in mahagonijeve. Bele oznake so dovoljene na prsnem košu. Pes je zelo čist in ne potrebuje posebne nege. Ob menjavi dlake ga krtačimo enkrat tedensko.

 

Karakter pasme

Po naravi je Portugalski pes Castro Laboreiro pogumen, zanesljiv, pozoren na okolico, prijazen, ljubezniv, prilagodljiv, drzen, nenapadalen, odličen čuvaj, zanesljiv, samozadosten, samozavesten. Lastniku je zelo zvest. Rad ima otroke, do katerih je zelo toleranten in jim dopušča praktično vse. Do tujcev je zelo oprezen. Do poznanih živali je zelo zaščitniški, če je že v mladosti dobro socializiran. Kadar opozarja na nekaj neobičajnega, je njegov lajež zelo glasen; prehaja od nizkega do ostrega renčanja v dolgo lajanje, ki je pravzaprav že tuljenje. Potrebuje veliko gibanja, vsaj dve uri sprehajanja na dan. Primerno bivalno okolje je velik ograjen prostor, najbolje na podeželju. Bivanje v stanovanju ni primerno. Potrebuje lastnika, ki je dosleden, avtoritativen in uporablja pozitivno motivacijo. Trde vzgoje ne prenaša in postane trmast. Ob neprimerni vzgoji lahko postane agresiven.

 

Zdravje pasme

Posebni zdravstveni problemi niso poznani.

PORTUGALSKI PASTIRSKI PES ESTRELA (Serra da estrela Mountain Dog)

FCI 2

Pasma PORTUGALSKI PASTIRSKI PES ESTRELA –>

 

PORTUGALSKI PASTIRSKI PES ESTRELA

(Căo da Serra da Estrela – Serra da estrela Mountain Dog)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 173

Velikost: – samec meri od 65 do 73 cm
– samica meri od 62 do 69 cm
Teža: – samec od 45 do 60 kg
– samica od 35 do 45 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Portugalska, in sicer gorovje Serra da Estrela, po katerem se imenuje. Portugalski pastirski pes Estrela spada med najstarejše pasme Pirenejskega polotoka in je v svoji domovini izredno cenjen. Uporabljali so ga za čuvaja čred in obrambo, predvsem v gorskem svetu, saj je močan pes, navajen delati na visoki nadmorski višini. V današnjem času ima skoraj enako vlogo, saj čuva črede in jih varuje pred zvermi, poleg tega ga uporabljajo kot delovnega psa pri policiji. Za družinskega psa ni najprimernejši. Izven Portugalske je slabo poznan.

 

Opis pasme

Po videzu je Portugalski pastirski pes Estrela velik, mišičast pes, s široko glavo. Poznamo dva tipa tega psa: kratkodlakega in dolgodlakega. Barva dlake obsega širok spekter: enotna (rumena, srnja, siva v vseh odtenkih), volčje siva (srnja, rumena in sivi toni, navadno v svetlih in temnih odtenkih) ali progasta (srnja, rumena ali siva v osnovi s črnimi progami). Nega ni zahtevna, saj je zelo čist. Ob menjavi dlake je potrebno tedensko krtačenje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Portugalski pastirski pes Estrela pogumen, zanesljiv, pozoren na okolico, tih, neprizanesljiv do sovražnika, odličen čuvaj, ni glasen, močan, delaven, vzdržljiv, samozadosten, samozavesten, trdne volje, ljubeč, vdan, inteligenten, učljiv. Možne negativne lastnosti: trma, neposlušnost ali celo agresivnost. Lastniku je zelo zvest. V odnosu do otrok ni najbolj zanesljiv. Do tujcev je zelo oprezen. Pri znanih živalih prevzame zaščitniško vlogo, vendar je potrebna zgodnja socializacija. Potrebuje dolge sprehode, vsaj dve uri dnevno, da sprosti svojo energijo. Primerno bivalno okolje: izključno velik, ograjen prostor, po možnosti na podeželju. Potrebuje izkušenega lastnika, ki je avtoritativen, odločen, dosleden in uporablja pozitivno motivacijo. Ob trdi vzgoji postane trmast, ob neprimerni vzgoji pa prevzame vodilno vlogo alfa samca. Priporočljivo je opraviti vsaj osnovno šolanje poslušnosti. S primerno vzgojo je primeren za družinskega psa, vendar potrebuje veliko pozornosti.

 

Zdravje pasme

Posebne zdravstvene težave niso prisotne.

PIRENEJSKI PLANINSKI PES (Pyrenean Mountain Dog)

FCI 2

Pasma PIRENEJSKI PLANINSKI PES –>

 

PIRENEJSKI PLANINSKI PES

(Chien de Montagne des Pyrénées – Pyrenean Mountain Dog)

 

 

2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 137

Velikost: – samec meri od 70 do 82 cm
– samica meri od 65 do 77 cm
Teža: – samec okoli 60 kg
– samica okoli 45 kg
Življenjska doba: od 9 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Pirenejski planinski pes izhaja iz Pirenejske pogorja v Franciji. Uporabljali so ga za varovanje čred pred medvedi in volkovi ter kot obrambnega psa.

 

Opis pasme

Po videzu je Pirenejski planinski pes velik, močno grajen pes, ki vseeno izžareva veliko mero elegance. Dlaka je dvojna, zelo gosta, dolga do srednje dolga in mehka. Okoli vratu in na repu je daljša in rahlo valovita. Na zadnjici je tanjša, volnata in gosta. Barve dlake: bela z dovoljenimi lisami na glavi in korenu repa. V določenem odstotku so dovoljene lise po telesu. Zaželene so temne lise barve jazbeca. Nega ni zahtevna, saj obsega tedensko česanje. Značilno je, da je dlaka samočistilna. Kopanje ni priporočljivo in ga izvajamo samo v izjemnih primerih.

 

Karakter pasme

Po naravi je Pirenejski planinski pes zelo samostojen, inteligenten, pozoren na okolico, naravno oster, dober čuvaj, srednje učljiv in lenoben. Značilno za to pasmo je, da se nikoli ne podredi popolnoma, niti lastniku. Lastniku je zelo vdan ter potrpežljiv, zaščitniški in ljubeč do družinskih članov. Do tujcev je nezaupljiv in zadržan. Ostale živali sprejema, vendar prevzame vodstveno vlogo. Potrebuje veliko rednega gibanja na velikih površinah, brez povodca, saj ne prenaša omejevanja. Primeren je lastnik, ki ima veliko prostega časa, ki ga preživi s psom, biti mora fizično močan in psihično trdna osebnost, ki ne sme popuščati pri vzgoji. Poleg tega mora biti zelo ljubeč, potrpežljiv, iznajdljiv, vreden zaupanja in naklonjenosti, ki mu jo nudi pes. Ob nepravilni vzgoji, s pomanjkanjem pozitivne motivacije, lahko pes postane neposlušen, težko obvladljiv in celo agresiven. To pasmo je nekoliko težje šolati od ostalih. Pri treniranju je potrebno imeti izkušnje ter veliko potrpežljivosti. Ker se hitro se naveličajo je potrebno biti zelo iznajdljiv in narediti treniranje zabavno. Vendar se z uporabo pozitivne motivacije ter pravimi metodami tudi te pse da uspešno izšolati.

 

Zdravje pasme

Večje zdravstvene težave niso znane, razen displazija kolkov in komolcev, ki je lahko prisotna pri vseh velikih pasmah. Posebno pozornost je potrebno nameniti pravilni prehrani, s čim manj maščobami, saj drugače lahko prihaja do gnojnega vnetja kože.