ČEHOSLOVAŠKI VOLČJAK

(Ceskoslovenský Vlcak – Czeslovakian Wolfdog)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 332

Velikost: – samec minimalno 65 cm
– samica minimalno 60 cm
Teža: – samec od 26 kg dalje
– samica od 20 kg dalje
(zgornja meja višine ni določena, pomembna je le skladnost med višino in težo)
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Njegova domovina je bivša Češkoslovaška. Čehoslovaški volčjak je nastal s križanjem med karpatsko volkuljo in Nemškim ovčarjem, leta 1958. Potomce tretje oziroma četrte generacije so začeli uporabljati kot službene vojaške pse. Od leta 1970 dalje se je vzreja razširila po celi državi, najboljši predstavniki te pasme so se razširili po preostali Evropi. Pasma je bila uradno priznana leta 1982, dokončno potrjena pa 1999 na zasedanju FCI v Mehiki. Uporablja se ga tudi pri reševanju iz ruševin in iskanju utopljencev.

Opis pasme

Čehoslovaški volčjak je po obliki srednje velik, čvrste konstitucije, ki po obliki in gibanju spominja na volka. Po naravi je živahen, aktiven, vztrajen, zelo vzdržljiv, hitro odziven, pogumen, odporen na vremenske razmere, dobro vodljiv, učljiv, dober obrambni pes, odličen pri sledenju, skratka vsestransko uporaben. Dlaka je ravna, glede na letni čas različno debela (pozimi ima podlanko). Gosta dlaka je tudi po vratu, trebuhu, med prsti in v uhljih. Barva dlake je rumenkasto siva do srebrno siva (glede na letni čas) po maski in prsih, po hrbtu in repu sivo bela.

Karakter pasme

Čehoslovaški volčjak slovi kot izjemen čuvaj. Zelo ima razvita čutila, še posebej voh in ima odličen smisel za orientacijo. Do svojega gospodarja goji veliko spoštovanje, na družinske člane pa je zelo navezan. Glede na to, da potrebuje veliko gibanja, je primeren za dinamične in aktivne ljudi. Do nepoznanih ljudi je nezaupljiv, vendar vedno z razlogom. Zanimivost: Brez večji težav preteče 100 kilometrsko razdaljo, s povprečno hitrostjo 11 do 13 km/h. Bivanje v stanovanju ni najbolj primerno, priporoča se bivanje na velikem ograjenem vrtu.

Primeren skrbnik (lastnik)

Skrbnik mora biti izkušen in imeti veliko znanja o volčjem vedenju, zato ni pasma primerna za vsakogar, sploh ne za začetnika. Pri vzgoji je potrebno veliko potrpljenja, ne sme se ga učiti s prisilo, saj govorimo o psu z volčjimi geni (volčjim nagonom).

BRIARD

(Berger de Brie – Briard)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 113

Velikost: – samec meri od 62 do 68 cm
– samica meri od 56 do 64 cm
Teža: od 35 do 39 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let

Zgodovina pasme

Briard izvira iz Francije. Uporabljali so ga za čuvanje ovac, varovanje pred tatovi in volkovi, kot policijskega psa, med vojno pa je iskal preživele ranjence. Danes je poznan predvsem kot družinski pes.

Opis pasme

Po obliki je Briard velik, atletsko, eleganten pes, harmoničnega izgleda. Njegovo telo je daljše od višine. Njegova dlaka je dvojna, rahlo valovita in dolga. Zanimivo je, da mu dlaka raste celo življenje. Barve dlake: vsi odtenki rjave, črni in sivi. Lahko je prisotna temnejša maska na hrbtu, repu, gobcu in ušesih. Barve se morajo prelivati in ne sme imeti temnejših ali belih lis. Mladiči so ob rojstvu zelo temni, sčasoma pa posvetlijo. Kljub dolgi dlaki, nega ni zahtevna, zadošča tedensko česanje. Prepogosto kopanje ni priporočljivo, ker se uniči naravna struktura dlake. Dlake ne odpadajo, ker se podlanka sprime s stalno dlako.

Karakter pasme

Po značaju je Briard inteligenten, živahen, igriv, navihan, učljiv, dominanten, pogumen in trmast. Zelo je navezan na lastnika in želi biti čim več v njegovi bližini. Ni primeren za življenje v pesjaku ali na verigi, ker se počuti osamljenega. Pri šolanju dosega lepe uspehe, vendar le, če pristopamo s potrpljenjem in vztrajnostjo, nikakor ni primerno kaznovanje, ker si slabe izkušnje za vedno zapomni. Družba drugih psov mu ni ljuba, saj je bolj samotarski. Kadar že od malega sobiva z drugimi psi, pa bo do njih prijeten in sproščen. Do tujih ljudi je nezaupljiv. Geni ovčarja so v njem še kako prisotni, saj je za svojo družino pripravljen narediti čisto vse. Potrebuje veliko pozornosti in ljubezni, ki ju lastniku vrne dvojno. Potrebuje veliko gibanja. Če ni dobro socializiran, se lahko začetna plahost sčasoma sprevrže v agresijo. Iz tega vzroka potrebuje izkušenega lastnika, ki je bolj trmast od njega, obenem pa premore veliko potrpljenja, toplino, prijaznosti in veliko časa.

Zdravje pasme

Možni problemi z zdravjem so displazija kolka ali komolcev, nočna in gradualna (postopna) slepota, zasuk želodca. Večina bolezni je dednih, zato mladička kupite le pri odgovornem vzreditelju.

Pasma BRADATI ŠKOTSKI OVČAR –>

BRADATI ŠKOTSKI OVČAR

(Bearded Collie)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 271

Velikost: – samec meri od 53 do 56 cm
– samica meri od 51 do 53 cm
Teža: od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

Zgodovina pasme

Bradati škotski ovčar spada med zelo stare pasme, katere razvoj ni popolnoma raziskan. Po eni izmed teorij govori, da je leta 1514 poljski trgovec Kazimir Grubski pripeljal na Škotsko 6 poljskih psov. Škotskim pastirjem so bili tako všeč, da so jih zamenjali za ovce. Tako naj bi se začela vzreja te pasme. Uporabljali so ga za ovčarja, delovnega psa in čuvaja. Izhajal naj bi iz več vrst ovčarjev. Njegov izgled so poskušali poenotiti konec 19. stoletja. Njegova visoka cena je bila pokazatelj, kolikšen pomen je imel za lastnika. V sedanjem času spada med zelo priljubljene pasme. Uporabljajo ga kot delovnega psa, terapevta, ovčarja. Dobre rezultate dosega na tekmovanjih.

Opis pasme

Dlaka je gosta, dolga po celem telesu in dvojna, kuštrava. Na hrbtu se naredi prečka. Zanimivo pri dlaki je, da se mu barva spremeni večkrat. Svetleti začne pri treh mesecih, pri enem letu starosti postane čisto svetla, nato pa ponovno potemni. Mladiči so rojeni v štirih barvah: črna (ponavadi kasneje posivi), rjava (ko odrastejo so svetlo do temno rjavi, z rjavim smrčkom), modra – vse vrste sive barve (kasneje svetlo sivi, siv smrček in svetlejše oči), jelenja (ko odrastejo so svetlo krem s svetlejšimi očmi). Barva pri odraslih psih: vsi odtenki sive, vsi odtenki rjave, črna, krem in modra. Lahko so prisotne bele lise na glavi, konici repa, okoli vratu in po nogah. Drugje bela barva ni dovoljena. Striženje ni primerno. Dlaka skoraj nima vonja. Nega dlake je zahtevna, potrebno ga je temeljito skrtačiti enkrat tedensko in po potrebi kopati.

Karakter pasme

Po naravi je Bradati škotski ovčar inteligenten, očarljiv, igriv, nežen, ljubeč, aktiven, živahen, radoveden, učljiv, zvest in močno navezan na gospodarja, primeren za družbo otrok in dober spremljevalec. Dobro se razume z drugimi psi in ostalimi živalmi. Do tujcev je nezaupljiv. Vzgojo je potrebno izvajati brez prisile in z veliko motivacije. Kadar živi v naravi, se popolnoma pokaže njegov nagon čuvaja. Pri bivanju v stanovanju tega ne kaže. Lahko je občutljiv na glasne zvoke, čemur se lahko ognemo s primerno vzgojo mladiča.

Zdravje pasme

Z zdravjem ni posebnih težav. Potrebna je kontrola kolkov in oči.

BORDER COLLIE – BORDERSKI OVČAR

(Border Collie)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 297

Velikost: okoli 53 cm
Teža: od 16 do 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

Zgodovina pasme

Pasma Borderski ovčar – Border Collie izvira iz Anglije in Škotske. Sloves dobrega čuvaja in delovnega psa se je obdržal do današnjega časa. Na angleškem podeželju je ta pasma najpogosteje prisotna pasma. Še vedno ga uporabljajo pri paši in zganjanju črede. V sedanjem času je opazen kot hišni ljubljenec, prisoten je tudi na športnih in lepotnih tekmovanjih. Uporabljajo ga kot spremljevalca starejših in invalidnih oseb, pri reševanju ponesrečencev ter na letališčih za odganjanje ptic s pristajalne steze.

Opis pasme

Njegova dlaka je dvojna, kratka ali dolga. Barva dlake pri Borderskem ovčarju je največkrat črno-bela, lahko pa je tudi rdeče-bela, ali v tri barvni kombinaciji. Bela barva ni zaželena. Z nego dlake je največ dela v času, ko menjava dlako – potrebno je redno dnevno krtačenje.

Karakter pasme

Po naravi je Border Collie živahen pes, ki potrebuje stalno zaposlitev, sicer si jo najde sam in največkrat povzroči kakšno škodo. Zelo je prijazen, učljiv, družaben, inteligenten, vdan in poln energije. Nima rad ljubkovanja. Do tujcev je nezaupljiv. Potrebno se je veliko ukvarjati z njim. Značilno je, da ima prirojeno zaščitniško obnašanje. Negativna lastnost je tudi, da ni popolnoma zanesljiv, pogosto je plah ali celo nagnjen k agresivnosti. Za bivanje v mestih ni najbolj primeren, saj ni dovolj zaposlen, zato prihaja do zdravstvenih težav.

Zdravje pasme

Težave z zdravjem: pogoste vedenjske motnje (lovljenje lastnega repa, lovljenje kolesarjev in tekačev, epilepsija, progresivna atrofija mrežnice, displazija kolkov.

BERGAMSKI OVČAR

(Cane da pastore Bergamasco – Bergamasco Shepherd Dog)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 194

Velikost: – samec meri do 61 cm
– samica meri do 56 cm
Teža: – samec od 32 do 38 kg
– samica od 26 do 32 kg
Življenjska doba: do 15 let

Zgodovina pasme

Po znanih podatkih izvira iz mesta Bergamo (Lombardija) v Italiji, kjer so ga uporabljali za varovanje ovac. Na to področje so verjetno prišli z Vzhoda ob velikem preseljevanju narodov. Imajo skupne značilnosti vseh ovčarskih psov. Je stara pasma, ki do današnjega dne ni spremenila svoje zunanjosti. Ob koncu 19. stoletja se je zanimanje za to pasmo zmanjšalo, zato je v sedanjem času malo predstavnikov te vrste in ni prav znan izven Italije.

Opis pasme

Bergamski ovčar je skladno grajen pes, ponaša se z dolgo glavo, ima močne prsi, mehka tanka ušesa, mandljeve oblike oči ter debel in močan rep. Dlaka je bogata, dolga in v spiralasto zavitih čopkih visi s telesa, podlanka je kratka, gosta, mastna in nepremočljiva. Barva dlake: čisti odtenki sive, od čisto svetle do skoraj črne, dovoljene so bele ali rdečkasto rjave lise, ki ne smejo pokrivati več kot 20 % površine telesa; popolnoma bela barva ni dovoljena. Nega ni zahtevna, potrebno je redno krtačenje. Prepogosto kopanje ni priporočljivo. Mladiči potrebujejo več nege, saj njihova dlaka še ni kosmičasta.

Karakter pasme

Po naravi je Bergamski ovčar zelo pogumen, zvest, poslušen, nezahteven, učljiv, preudaren, umirjen, marljiv, prizadeven, srečen kadar je koristen ter izvrsten čuvaj. Dobro se obnese kot službeni pes – policijski ali reševalni. Zelo rad ima otroke. Včasih je malo svojeglav, zato potrebuje odločnega gospodarja. Njegov življenjski prostor mora biti zelo velik, zato je priporočljivo, da biva zunaj. Mraz mu ne predstavlja nobenih težav.

BELI ŠVICARSKI OVČAR

(Berger Blanc Suisse – White Swiss Shepherd Dog)

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 347

Velikost: – samec meri od 50 do 66 cm
– samica meri od 55 do 61 cm
Teža: – samec od 30 do 40 kg
– samica od 25 do 30 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

Zgodovina pasme

Pasma je stara toliko kot nemški ovčar. Resnici na ljubo, gre za eno in isto pasmo. Bela barva pri Nemških ovčarjih ni bila priljubljena (zaželjena) in mnogo takih mladičev je doživelo kruto usodo, saj so jih pokončali takoj po kotitvi. Pa so se, kot že ne vem kolikokrat spet znašli Američani, ki so nekaj teh »nesrečnih« primerkov rešili in jih odnesli domov. Tam so skrbno pazili na njihov nadaljni razvoj in selekcijo. In tako so nazadnje svoje »Bele Nemške ovčarje«, začeli izvažati nazaj v Evropo. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so pričeli v Švici z načrtno vzrejo in skrbno selekcijo te pasme. Tako je nastal nov standard.

Opis pasme

Po obliki in velikosti je Beli švicarski ovčar identičen Nemškemu ovčarju. Njegovo telo je mišičasto. Njegova dlaka je lahko dolga ali kratka in seveda, bela. Nega dlake ni zahtevna, potrebuje redno krtačenje, po potrebi kopanje.

Karakter pasme

Po naravi je Beli švicarski ovčar inteligenten, učljiv, zvest, dober čuvaj, družaben, živahen, vsestransko uporaben pes. Dobre rezultate dosega kot slednik, reševalec (še posebno kot lavinski reševalec), v agilitiju. Na svojega lastnika je zelo navezan in si ves čas želi njegove družbe. Slovi kot idealen družinski pes, ki ima do otrok dober odnos. Do tujcev je nezaupljiv, vendar ni agresiven. Sprejema druge živali. Potrebuje veliko gibanja.

Zdravje pasme

Posebni zdravstveni problemi niso znani.