BELGIJSKI OVČAR TERVUEREN (Belgian Shepherd Dog – Tervueren)

FCI 1

Pasma BELGIJSKI OVČAR TERVUEREN –>

 

BELGIJSKI OVČAR TERVUEREN

(Chien de Berger Belge – Belgian Shepherd Dog – Tervueren)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 15

Velikost: – samec meri od 60 do 66 cm
– samica meri od 56 do 62 cm
Teža: – samec od 25 do 30 kg
– samica od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Prvotni podatki o izvoru pasme Belgijski ovčar Tervueren so neznani. Znano je le, da so pred letom 1890 te pse uporabljali kot kmečke delovne pse. Šele po tem letu so jih pričeli načrtno vzgajati kot rodovniške pse.

 

Opis pasme

Dlaka obsega več odtenkov rdeče, rjave ali sive barve s črno prevleko. Značilna je dvojna pigmentacija dlake, pri čemer so konice vsake dlake temneje obarvane. Odrasli psi imajo predvsem na ramenih, hrbtu in rebrih temnejšo dlako. Okoli oči in uhljev ima črno obrazno masko. Rep je na koncu temnejši, lahko tudi črn. Včasih se pojavi siva dlaka na gobcu in bele lise na prsih, na spodnjem delu zadnjih nog in med blazinicami. Nega dlake ni zahtevna, saj zadošča tedensko krtačenje, malo več ob menjavi dlake. Dlaka ne oddaja vonja. Njegova drža je zelo ponosna in elegantna, telo pa čvrsto.

 

Karakter pasme

Po naravi je Belgijski ovčar Tervueren živahen, inteligenten, učljiv, uravnovešen, zelo navezan na lastnika in slovi kot dober čuvaj. Kadar odrašča skupaj z otroci je odličen družinski pes. Ob neprimerni vzgoji postane zaprt vase, zato potrebuje veliko ljubezni in dosledno vzgojo, da dosežemo primerno socializacijo.

 

Zdravje pasme

Belgijski ovčarji so zaradi svoje lahke in harmonične konstitucije izredno zdrava pasma. Nimajo težav s sklepi. V zadnjem času se zaradi paritvenih kombinacij pojavlja epilepsija, pogosteje tudi rak na želodcu.

BELGIJSKI OVČAR MALINOIS (Belgian Shepherd Dog – Malinois)

FCI 1

Pasma BELGIJSKI OVČAR MALINOIS –>

 

BELGIJSKI OVČAR MALINOIS

(Chien de Berger Belge – Belgian Shepherd Dog – Malinois)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 15

Velikost: – samec meri od 60 do 66 cm
– samica meri od 56 do 62 cm
Teža: – samec od 25 do 30 kg
– samica od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let

 

Zgodovina pasme

Njihov izvor sega v Belgijo, konec 19. Stoletja.

 

Opis pasme

Belgijski ovčar – Malinois s svojim videzom ne izstopa. Ponaša se s ponosno dvignjeno glavo in repom. Po konstrukciji je mišičast, močan in gibčen, koordinacija telesa je popolna.
Dlaka je kratka, gosta in dvojna. Barve dlake je rdeča do srnje rjava, obraz in ušesa so črn. Po prsnici in na koncu tačk ima lahko bele lise. Nega ni zahtevna, razen pogostega česanja ob menjavi dlake. Sicer je znan, da sam skrbi za svojo čistočo.

 

Karakter pasme

Po značaju sodi Belgijski ovčar – Malinois med inteligentne, preudarne, samozavestne, zaščitniške in delovne pse. Hitro se nauči novih ukazov, zato je primeren za šolanje. Svojemu lastniku je neizmerno privržen, zato je dober družabnik. Cenjen je tudi kot dober čuvaj, težava se lahko pojavi le, kadar po svoji želji varuje ob neprimernem času. Razpolaga z veliko energije, skoraj bi lahko rekli, da je hiperaktiven. Pogosto ga uporabljajo kot službenega psa. Ob primerni vzgoji, brez nepotrebnih kazni, je socializiran in visoko motiviran za izvajanje nalog. Do otrok je prijazen, ni pa dobro, da ga pustimo z majhnimi otroci samega, saj je zelo energičen in jih lahko nehote poškoduje. Do tujcev je nezaupljiv. Za stanovanje ni primeren, saj potrebuje veliko prostora za gibanje. Priporočljivo je, da imamo zanj velik ograjen prostor, saj mu sprehodi ne zadoščajo. Primeren je za lastnika, ki ima izkušnje z vzgojo psov, čas in veliko mero ljubezni. Možne težave pri tej pasmi so agresivnost, otopelost zaradi premalo gibanja in plašnost.

 

Zdravje pasme

Belgijski ovčarji so zaradi svoje lahke in harmonične konstitucije izredno zdrava pasma. Nimajo težav s sklepi. V zadnjem času se zaradi paritvenih kombinacij pojavlja epilepsija, pogosteje tudi rak na

BELGIJSKI OVČAR LAEKENOIS (Belgian Shepherd Dog – Laekenois)

FCI 1

Pasma BELGIJSKI OVČAR LAEKENOIS –>

 

BELGIJSKI OVČAR LAEKENOIS

(Chien de Berger Belge – Belgian Shepherd Dog – Laekenois)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 15

Velikost: – samec meri do 62 cm
– samica meri do 58 cm
Teža: – samec do 28 kg
– samica do 23 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Po izvoru je najstarejši od vseh štirih belgijskih ovčarjev ter sodi med prednike nizozemskega ovčarja in flandrijskega govedarja. Uporabljali so jih kot ovčarske pse in čuvaje na poljih lana. V letu 1885 je bil zabeležen prvi primerek te pasme, po katerem se opredeljujejo rodovniške značilnosti. Bili so tudi najljubša pasma belgijske kraljice Marie Henriette, zato so bili pogosto zastopani med plemstvom. Svoje ime so dobili po gradu Laeken, kjer je prebivala belgijska kraljeva družina. V času med svetovnima vojnama so jih uporabljali belgijski policisti in vojaki.

 

Opis pasme

Belgijski ovčar Laekenois spada med srednje velike pse, skladnega izgleda s ponosno držo glave, pokončnimi ušesi in spuščenim repom. Dlaka je trda, resasta, skuštrana in dolga okoli 6 cm. Podlanka je mehka in gosta. Barva dlake: jelenje rjava do temno rdeča, s črnimi ožigi po repu in gobčku. Lahko ima belo liso na šapah in po prsih. Dlako okoli oči in gobca ima daljšo, poleg tega ima trdo resasto brado. Glede na to, da živi na prostem, ne potrebuje posebne nege. Poleg tega mu dlaka ne izpada in zadošča tedensko česanje. Po potrebi ga kopamo in trimamo nekajkrat letno (trimanje pomeni odstranjevanje odmrle dlake s posebnimi škarjicami). Trimanje je nujno opraviti v za to usposobljenih salonih, saj lahko pri neprofesionalni obravnavi pride do poškodbe kože. Za psa je značilno, da je že po naravi zelo čist in brez vonja, tudi kadar je moker.

 

Karakter pasme

Po značaju spada Belgijski ovčar Laekenois med mirne in zadržane, zato je primeren za družinskega psa. Slovi kot neutruden delavec, dober čuvaj doma in ovac. Sicer je zelo zvedav, učljiv, inteligenten, prilagodljiv, vdan, zvest, močno navezan na gospodarja in ostale člane družine. Ves čas mora čutiti ljubezen lastnikov, saj v nasprotnem primeru postane zelo nesrečen. Do otrok je prijazen, igriv in zaščitniški, vendar moramo biti pozorni, saj brani domače otroke pred drugimi otroci tudi, če se sporečejo samo v igri. V takih primerih je potreben nadzor odrasle osebe. Z ostalimi psi se dobro razume, rad pa preganja mačke. Odnos do tujih ljudi vzpostavlja počasi, saj je do njih nezaupljiv.Opozoriti je potrebno, da ni primeren za ljudi, ki še nimajo izkušenj s psi. Ker ima veliko energije, potrebuje pogosto gibanje in zaposlitev ter dosledno vzgojo. Začetki vzgoje so zahtevni, saj je potrebno veliko potrpežljivosti in časa, saj so mladiči v začetku neposlušni in trmasti. Ne smemo ga kaznovati oziroma udariti, ker je zelo zamerljiv in slabega ravnanja dolgo ne pozabi.

 

Zdravje pasme

Načeloma sodijo med zdrave pasme psov, težave, ki se pojavljajo so predvsem displazija kolkov ali komolcev in težave z očmi.

BELGIJSKI OVČAR GROENENDAEL (Belgian Shepherd Dog – Groenendael)

FCI 1

Pasma BELGIJSKI OVČAR GROENENDAEL –>

 

BELGIJSKI OVČAR GROENENDAEL

(Chien de Berger Belge – Belgian Shepherd Dog – Groenendael)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 15

Velikost: – samec meri od 60 do 66 cm
– samica meri od 56 do 62 cm
Teža: – samec od 25 do 30 kg
– samica od 20 do 25 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let

 

Zgodovina pasme

Prvotni podatki o izvoru pasme Belgijski ovčar Groenendael so neznani. Znano je le, da so pred letom 1890 te pse uporabljali kot kmečke delovne pse. Šele po tem letu so jih pričeli načrtno vzgajati kot rodovniške pse.

 

Opis pasme

Zanj je značilno kompaktno telo ter ponosna in elegantna drža. Dlaka je črne barve, dvojna in dolga. Lahko ima tudi manjši bel predel na prsih, na prstih in med njimi, na obrazu pa sivino preko gobčka in oči. Dlaka je nezahtevna za nego, saj zadošča tedensko krtačenje, razen ob menjavi dlake (dvakrat na leto), ko je potrebno večkrat. Značilno je, da dlaka nima vonja.

 

Karakter pasme

Po značaju je Belgijski ovčar Groenendael inteligenten, učljiv, poslušen, pozoren in čuten. Vedno je pripravljen na aktivnost, izredno je navezan na lastnika in slovi kot dober čuvaj svojega teritorija. Do otrok je prijazen, zato spada med družinske pse. Potrebuje uravnovešenega, nežnega in doslednega učitelja, saj se ob neprimernem pristopu zapre vase ali pa postane celo agresiven.

 

Zdravje pasme

Načeloma nimajo posebnih zdravstvenih težav, saj so nedolgo nazaj veljali za zelo zdravo pasmo. Žal se v zadnjem času pogosteje pojavljajo pri tej pasmi določene vrste raka (rak na želodcu in kostni rak).

BEAUCERON (Berger de Beauce – Beauceron)

FCI 1

Pasma BEAUCERON –>

 

BEAUCERON

(Berger de Beauce – Beauceron)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 44

Velikost: – samec meri od 65 do 70 cm
– samica meri od 61 do 68 cm
Teža: – samec do 50 kg
– samica od 30 do 35 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let

 

Zgodovina pasme

Njegova domovina je Francija, in sicer pokrajina La Beauce, ki se nahaja med rekama Loaro in Seino. Beauceron sodi med starodavno ovčarsko pasmo, saj je izredno nadarjen za vodenje in čuvanje ovac. Spada torej med delovne pse. V času vojn so ga uporabljali za kurirja, iskal je mine in reševal ranjence. V zdajšnjem času ga uporabljajo v policiji in vojski.

 

Opis pasme

Beauceron ima mišičasto telo, z gladko dlako na glavi, ostro in kratko dlako po telesu in ponavadi s prirezanimi ušesi, rep je dolg. Dlaka je v večini črna z rdečimi ožigi ali pepelnato siva s črnimi lisami. Nega ni zahtevna, zadošča občasno česanje. Zanimivost te pasme je, da mladičkom ne režejo odvečnega prsta “parklja” na zadnjih nogah.

 

Karakter pasme

Po naravi je Beauceron inteligenten, zanesljiv, miren, nežen, prijazen, aktiven, samozavesten, vztrajen, učljiv, vzdržljiv, plemenit ljubeč in zaščitniški do otrok. Zanimivo je, da niti staršem otrok ne dovoli, da bi bili do njih strogi in se takoj postavi zanje. Navezan je na gospodarja in slovi kot dober čuvaj. Dobro se obnese tako v stanovanju kot na prostem. Do tujcev je nezaupljiv. Negativni lastnosti pasme pa sta, da je občasno trmast in svojeglav, vendar je to, s primernim pristopom možno odpraviti. Do drugih živali je prijazen, če je tako vzgojen že od malega.

 

Zdravje pasme

Kljub temu, da je možna displazija kolkov, kakor pri večini velikih psov, sodi me zelo zdrave pasme.

AVSTRALSKI OVČAR (Australian Shepherd)

FCI 1

Pasma AVSTRALSKI OVČAR –>

 

AVSTRALSKI OVČAR

(Australian Shepherd)

 

 

1. FCI skupina: Ovčarski in pastirski psi (razen švic. planšarskih psov)
Sekcija 1: Ovčarski psi
št. FCI standarda: 342

Velikost: – samec meri od 50 do 58 cm
– samica meri od 43 do 54 cm
Teža: od 16 do 34 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let

 

Zgodovina pasme

Dokončno vzrejen je bil na zahodu ZDA v 19. stoletju. Nastal je s križanjem več vrst psov. Njegovo ime nima nič skupnega z Avstralijo in ni točno znano, zakaj takšno ime. Po eni od teorij pa naj bi prišel iz Avstralije, skupaj s čredami ovac v Ameriko, s Pirenejskega polotoka v 19. stoletju. Med neposredne prednike Avstralskih ovčarjev, ki so imeli velik vpliv na samo pasmo, uvrščamo tudi Pirenejskega ovčarja in Mejnega ovčarja. Vzrejen je bil z namenom pridobitve vsestranskega ovčarja, dovolj majhnega in lahkega, da se lahko giblje po hrbtih živine ter dovolj bojevitega in pogumnega, da se ne ustraši podivjanega goveda. Priljubljenost pasme se povečuje, po nekaterih podatkih naj bi jih bilo v Evropi že okoli 3.000. V sedanjem času ga še vedno uporabljajo kot pomočnika živinorejcev in konjerejcev, poleg tega pa tudi kot reševalnega psa. Dobre rezultate dosega v agility-u.

 

Opis pasme

Avstralski ovčar ima gosto, dolgo dlako. Barva dlake je lahko zelo različna, originalne barve so štiri: črna, čisto rdeča, red merle ali blue merle, z oznakami ali brez njih. Dovoljenih je šest, predpisanih kombinacij. Nega ni zahtevna, zadošča tedensko česanje, po potrebi kopanje.

 

Karakter pasme

Po naravi je Avstralski ovčar neustrašen, vzdržljiv, energičen, poln energije, učljiv, zelo inteligenten, živahen, pozoren, oster, nežen in samozavesten. Svojemu gospodarju je izredno zvest. Družinske člane in svoje ozemlje je vedno pripravljen varovati. Zgodnja socializacija je zaradi njegovega karakterja pomembna, saj je le v tem primeru priporočljiv za družinskega psa. Do tujcev je zadržan, v določenih situacijah tudi hud. Z ostalimi živalmi se razume zelo dobro, prevzame pa vodilno vlogo. Ob primerni vzgoji in ob upoštevanju njegovih naravnih potreb, je odličen družinski pes. Do otrok je zelo prijazen, vendar morajo otroci vedeti, kje je meja njegove tolerantnosti. Še posebej je primeren za športno aktivne družine. Potrebuje veliko rednega gibanja, saj je poln energije. Pri nezadostnem gibanju se preusmeri v uničevanje predmetov. Nadvse rad ima vodo. Živeti mora skupaj z ljudmi, saj ima v primeru, da biva v pesjaku, vedenjske motnje (tudi agresivnost).

 

Zdravje pasme

Pasma nima posebno izrazitih zdravstvenih težav. Potrebna je redna kontrola kolkov in pregled oči.