FCI 8
Pasma ANGLEŠKI ŠPRINGER ŠPANJEL –>
ANGLEŠKI ŠPRINGER ŠPANJEL
(English Springer Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 2: Šarivci
št. FCI standarda: 125
Velikost: – samec meri od 46 do 51 cm
– samica meri od 43 do 48 cm
Teža: samec od 23 do 25 kg
– samica od 16 do 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija. Angleški springer španjel spada med najstarejše angleške lovske pse. Njegov izvor ni točno določen, verjetno pa je potomec starodavnih lovskih psov, ki so se na britanskem otočju naselili s prihodom Keltov. Skozi stoletja je pridobil današnjo obliko in značaj. Uporabljali so ga za pogon na pernato divjad. Prvi angleški standard je bil priznan leta 1902. V sedanjem času ga uporabljajo kot prinašalca divjadi, spremljevalca, delovnega psa (iskanje eksplozivnih teles) in reševalnega psa. Zanimivost: V Sloveniji obstaja špringer, ki opravlja delo pomočnika osebe, ki ima diabetes – opozarja jo na previsoko raven sladkorja v krvi, saj to zazna s svojimi čutili. Dobre rezultate dosega tudi na tekmovanjih (agility, razstave).
Opis pasme
Angleški špringer španjel spada med srednje velike pasme psov. Telo je kompaktno, atletsko grajeno. Dlaka je srednje dolga, gosta, gladka, sijoča svilnata, vodoodporna in prilagojena na vremenske spremembe. Podlanka je gosta in mehka.Barva dlake: črno bela, rjavo bela, jetrno bela. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje in občasno kopanje ter redno čiščenje ušes.
Karakter pasme
Po naravni je Angleški špringer španjel izredno inteligenten, zelo učljiv, energičen, ustrežljiv, ubogljiv, živahen, pogumen, vesel, zanesljiv, prikupen, delaven, vztrajen, neumoren, prijazen, prijeten, srčen, pozoren, ljubeč, družaben, hiter, ima močan lovski nagon, dober čuvaj. Možne negativne lastnosti, pogojene z nepravilno vzgojo: hiperaktivnost, destruktivnost. Na lastnika je zelo navezan in mu želi v vsem ustreči. Družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume. Z ostalimi živalmi se dobro razume, razen s pticami, kjer prevlada njegov lovski nagon. Do tujcev je zadržan. Primerno bivalno okolje je hiša z ograjenim vrtom. Potrebuje precej gibanja in drugih aktivnosti. Primeren je lastnik, ki ima veliko prostega časa za druženje in aktivnosti, je dosleden, odločen, prijazen in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: bolezni oči, vnetja ušes, displazija komolcev, alergije.
FCI 8
Pasma ANGLEŠKI KOKER ŠPANJEL –>
ANGLEŠKI KOKER ŠPANJEL
(English Cocker Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 2: Šarivci
št. FCI standarda: 5
Velikost: – samec meri od 39 do 41 cm
– samica meri od 37 do 39 cm
Teža: od 12,5 do 14,5 kg
Življenjska doba: okoli 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija. Angleški koker španjel spada med zelo stare pasme, saj se omenja že v 14. stoletju. Uporabljali so ga za lov in kot delovnega psa na kmetiji. Uradni standard je bil priznan šele konec 19. stoletja.V sedanjem času je Angleški koker španjel predvsem spremljevalec, uporabljajo ga tudi kot terapevtskega psa, poleg tega dosega dobre rezultate v agilitiju in na razstavah.
Opis pasme
Po obliki je Angleški koker španjel srednje velik, močan, kompakten, kvadratastega videza in enakomerno grajen. Dlaka je dolga, gladka, svilnata, zmerno gosta, ravna. Prednje in zadnje noge nad skočnim zgibom ter rep so močno odlakani – v obliki zastavic. Barva dlake: črna, rdeča, rjava, črno bela, belo črna, rjavo bela ter ostale barve in barvne kombinacije. Pri enobarvnih predstavnikih je bela barva dovoljena na prsih, vendar je ne sme biti preveč. Nega je zahtevna, saj obsega pogosto krtačenje, striženje pri pasjem frizerju, trimanje in kopanja po potrebi, vendar ne prepogosto.
Karakter pasme
Po naravi je Angleški koker španjel inteligenten, močan, vodljiv, vztrajen, neumoren, radoveden, igriv, živahen, ljubezniv, prijazen, dober čuvaj, temperamenten, hitro učljiv, pozoren na dogajanje v okolici, nežen, čustven, vesel, vdan, miroljuben, zvest. Zanimivost pri tej pasmi je, da ves čas maha z repom. Možne negativne lastnosti so zamerljivost, trma, neposlušnost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in želi ves čas prebiti v njihovi družbi. Otroke ima zelo rad. Do tujcev je pogosto preveč zaupljiv, na njihovo prisotnost pa vseeno opozori z lajanjem. V odnosu do drugih živali ni problematičen, ob prisotnosti tujega psa pa opozori na svoj teritorij. Lastnik mora imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti, biti mora prijazen, dosleden, odločen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje je stanovanje, bivanje zunaj ni priporočljivo. Potrebuje redne sprehode, igro in ostale aktivnosti.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: nagnjenost k debelosti, redko težave z ledvicami pri mladih psih, vnetja ušes, dedno pogojene bolezni oči. Potreben je nadzor pri prehrani, saj so nagnjeni k debelosti.
FCI 8
Pasma AMERIŠKI VODNI ŠPANJEL –>
AMERIŠKI VODNI ŠPANJEL
(American Water Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 3: Vodni psi
št. FCI standarda: 301
Velikost: od 36 do 46 cm
Teža: od 11 do 20 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so ZDA in sicer država Wisconsin, kjer velja za uradnega psa države. Izvira iz 18. stoletja. Eden od njegovih prednikov naj bi bil irski vodni španjel, verjetno pa tudi kodrasti prinašalec in poljski španjel. Uporabljali so ga na kmetijah, za lov na perjad (race) in divjad. Prva registracija je bila objavljena leta 1940. Uradni standard pasme (FCI) je bil priznan leta 1979. V sedanjem času je Ameriški vodni španjel predvsem spremljevalec, uporabljajo pa ga tudi še za prvotni namen. Izven matične domovine je pasma slabo poznana.
Opis pasme
Dlaka je dolga, gosta, groba, oljnata, močno in neenakomerno skodrana ali valovita. Dlaka po prsih, tacah, uhljih in repu je daljša in resasta. Podlanka je zelo gosta in mehka. Dlaka je vodoodporna in ima močan vonj. Barva dlake: jetrna, temno čokoladna; dovoljene so manjše bele lise na prsih. Nega obsega krtačenje dvakrat na teden, občasno striženje in kopanje po potrebi, vendar ne prepogosto. Posebna skrb je potrebna pri negi ušes, da ne pride do vnetja.
Karakter pasme
Po naravi je Ameriški vodni španjel inteligenten, učljiv, poslušen, ubogljiv, igriv, prijazen, gibčen, eleganten, energičen, nežen, ljubeč, vdan, ima razvit lovski nagon, pozoren na dogajanje v okolici, ima visok prag tolerance. Morebitne negativne lastnosti: glasno lajanje, občasno slinjenje (predvsem po jedi), dominantnost, agresija do psov istega spola, pretirana plahost. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in pričakuje čim več njihove pozornosti. Otroke ima zelo rad in je pri igri z njimi precej potrpežljiv. Do tujcev je zadržan, njihov prihod pa naznani z lajanjem. Z drugimi živalmi se razume. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, prilagodi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja, zelo uživa v vodi, rad prinaša predmete, teče. Kadar psu nudimo dovolj aktivnosti, je v stanovanju miren. Različne vremenske razmere ga ne motijo. Najbolj mu ustreza hladno podnebje. Primeren je lastnik z izkušnjami, avtoritativen, prijazen, dosleden, odločen, na razpolago mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti, uporabljati mora pozitivno stimulacijo. S primerno socializacijo je potrebno začeti takoj. Priporočljiva je tudi raznolikost vadbe, da se ne prične dolgočasiti.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, izpah pogačice, progresivna retinalna atropija, ki lahko povzroči slepoto, težave z očesno mreno, kožne alergije zaradi neprimerne prehrane ali prepogostega kopanja, vnetja ušes.
FCI 8
Pasma AMERIŠKI KOKER ŠPANJEL –>
AMERIŠKI KOKER ŠPANJEL
(American Cocker Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 2: Šarivci
št. FCI standarda: 167
Velikost: – samec meri od 36 do 39 cm
– samica meri od 34 do 37 cm
Teža: od 11 do 13 kg
Življenjska doba: od 10 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so ZDA. Razvil se je konec 19. stoletju, prvič pa je bilo to ime omenjeno že v 14. stoletju. Izhaja iz angleškega koker španjela, od katerega so ga pričeli uradno ločevati leta 1935. Bistvene razlike med angleškim in ameriškim koker španjelom so v velikosti, obliki glave, hrbtni liniji, dlaki, barvnih kombinacijah, repu in namenu vzreje. Prva registracija pasme je bila objavljena leta 1925, čeprav je bil prvi klub ustanovljen že leta 1881. Včasih so ga uporabljali za spremljevalca in lovca na divjega petelina. V zadnjem času Ameriški koker španjel nastopa predvsem v vlogi družinskega psa, ponekod pa ga uporabljajo tudi kot lovskega psa. Lepe uspehe dosega na tekmovanjih. Pasma v Sloveniji ni pogosta.
Opis pasme
Ameriški koker španjel spada med srednje velike pasme psov. Telo je močno, mišičasto, kompaktno in skladno grajeno. Dlaka je bogata, svilnata, rahlo valovita. Podlanka je gosta. Po glavi je kratka, po hrbtu srednje dolga, ušesa, noge in trup so poraščeni z dolgo dlako. Nega je zelo zahtevna, saj obsega dnevno krtačenje, redno kopanje (na 7 do 14 dni), striženje, trimanje.
Glede na barvo ločimo tri tipe ameriškega koker španjela:
– črni: črna, črna z ožigi,
– enobarvni ostalih barv: svetlo krem do rdeče, čokoladna in čokoladna z ožigi
– večbarvni: črno bela, rdeče bela, tri barvni, modri, oranžni.
Karakter pasme
Po naravi je Ameriški koker španjel inteligenten, živahen, temperamenten, vesel, izredno učljiv, družaben, igriv, lojalen, zaupljiv, prilagodljiv, radoveden, ima visoko sposobnost pomnjenja, gibčen. Možne negativne lastnosti: prevelika zaupljivost do tujih ljudi, zamerljivost, agresivnost do ljudi in psov (redko). Občutljiv je na krivice, večkratno ponavljanje vaj ga dolgočasi. Zelo redko laja. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan in si želi biti večino časa v njihovi družbi. Otroke ima zelo rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je sprva nezaupljiv, vendar jih hitro sprejme. Do drugih psov je zelo prijazen. Lastnik mora imeti veliko prostega časa za druženje in aktivnosti, biti mora ljubeč, prijazen, miren, potrpežljiv, dosleden, odločen, pri vzgoji pa mora uporabljati le pozitivno stimulacijo in motivacijo. Primerno bivalno okolje je stanovanje; bivanje v pesjaku ni primerno. Potrebuje dovolj gibanje.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: težave z očmi (gensko pogojeno), pogosta vnetja ušes. Potreben je tudi nadzor nad prehrano, saj radi jedo in so nagnjeni k debelosti, poleg tega jim neprimerna prehrana lahko povzroči kožne alergije.
