FCI 8
Pasma KODRASTI PRINAŠALEC –>
KODRASTI PRINAŠALEC
(Curly Coated Retriever)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 1: Prinašalci
št. FCI standarda: 110
Velikost: – samec meri do 67,5 cm
– samica meri do 62,5 cm
Teža: od 29 do 36 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let, poznani so predstavniki, ki so doživeli starost 17 let
Zgodovina pasme
Kodrasti prinašalec spada med eno izmed najstarejših pasem psov. Njegova zgodovina ni točno dokumentirana; po eni izmed teorij naj bi izvor kotiral v 15. stoletje. V začetku 19. stoletja naj bi v Veliki Britaniji male novofundlandce z imenom St. John’s Newfoundlands križali z irskimi in angleškimi vodnimi španjeli in tako ustvarili današnjo podobo tega psa. Po nekaterih podatkih naj bi bili v križanje vključeni tudi koder in kodrasti španjel. Vzgojen je bil za lovskega čuvaja in prinašalca. Uradni standard je bil priznan leta 1999. Pasma je najbolj popularna v Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. V sedanjem času je predvsem lovski (lov na prepelice in druge divje ptice) in delovni ter družinski pes. Dobre rezultate dosega v flyballu in agilityju.
Opis pasme
Po obliki je Kodrasti prinašalec visok, mišičast, močan in elegantno grajen pes. Zgradba telesa in njegov temperament nista tipična, saj se razlikuje od drugih vrst prinašalcev. Dlaka je gosta, drobno kodrasta in priležna. Po čelu, obrazu in sprednjem delu nog je dlaka kratka, gladka in ravna. Podlanke nima. Kožuh ga dobro ščiti pred vremenskimi razmerami in pri gibanju med podrastjo v gozdu. Dlaka je vodoodporna. Barva dlake: jetrno rjava; črna. Posamezne bele dlake so dovoljene, bele lise ne. Nega Kodrastega prinašalca obsega občasno krtačenje, ki ne sme biti prepogosto, saj bi se z vsakodnevnim krtačenjem poškodovala struktura in uporabnost dlake. V vsakem obdobju menjave dlake (dvakrat letno) vsaj dvakrat izvedemo trimanje, saj na takšen način odstranimo vso odmrlo dlako. Po trimanju psa stuširamo, s čimer odstranimo odmrlo dlako, obenem pa voda preostalo dlako osveži in ji povrne prvotno obliko. Po tuširanju dlako z rahlimi, krožnimi dotiki osušimo z brisačo (pozimi) ali s krajšim sprehodom (poleti). Različno umazanijo (vejice, listje), ki se oprime dlake, odstranimo z roko, pri bolj drobni umazaniji (npr. žaganje, mivka) pa je psa potrebno stuširati.
Karakter pasme
Po naravi je Kodrasti prinašalec delaven, zadržan, neodvisen, prijeten, inteligenten, hitro učljiv, vzdržljiv, aktiven zunaj in miren v stanovanju, živahen, zabaven, uravnovešen, gibčen, močan, eleganten, zanesljiv, pogumen, prijazen, samozavesten, zvest, dober lovec, zaščitniški, očarljiv, nežen, odločen. Možne negativne lastnosti: samosvoj, trmast. Dozori okoli 3. leta starosti. Na lastnika je zelo navezan in mu je popolnoma predan, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima zelo rad in je do njih ljubeč. Do tujcev je zadržan in previden. Z ostalimi živalmi se dobro razume. Lastnik mora biti izkušen, dosleden, odločen, potrpežljiv, prijazen, uporabljati mora pozitivno stimulacijo, poleg tega mora imeti na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti (sprehodi, tek, plavanje, prinašanje predmetov). Pri vzgoji je potrebno uporabljati raznolikost in motivacijo, saj ga ponavljanje vaj dolgočasi in postane nepozoren. Primerno bivalno okolje je stanovanje ali hiša z ograjenim dvoriščem – prebiva naj znotraj. Potrebuje dovolj gibanja in ostalih aktivnosti.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z očmi, bolezni srca, epilepsija, rak.
FCI 8
Pasma IRSKI VODNI ŠPANJEL –>
IRSKI VODNI ŠPANJEL
(Irish Water Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 3: Vodni psi
št. FCI standarda: 124
Velikost: – samec meri od 56 do 61 cm
– samica meri od 53 do 58 cm
Teža: samec od 25 do 29 kg
– samica od 20 do 26 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Irska. Irski vodni španjel spada med zelo stare pasme, saj njegov izvor lahko sledimo nekaj stoletij nazaj. Do leta 1850 sta obstajala dva tipa teh psov (South in North Country Water Spaniel), ki sta se razlikovala po barvi in velikosti. Današnji predstavnik te pasme je podoben južnemu tipu. Po eni izmed teorij naj bi nastal s križanjem med kodrom in drugo neimenovano pasmo. Vzrejen je bil za delavnega psa v mrzlih vremenskih razmerah. Uporabljali so ga za prinašanje uplenjene divjadi, predvsem vodnih ptic. Okoli leta 1875 je bila pasma močno razširjena tudi v ZDA. V sedanjem času nastopa v vlogi lovskega in družinskega psa. Dobre rezultate dosega v poslušnosti in agilitiju.
Opis pasme
Po obliki je Irski vodni španjel srednje velik pes, pravokotne oblike. Značilno za pasmo je, da ima med prsti ima plavalno kožico. Dlaka je dolga, gosta, oljnata, drobno nakodrana in priležna. Po obraz, gobcu in sprednjem delu repa je kratka in tanka. Podlanka je gosta, kratka in nepremočljiva. Dlaka je odporna na mraz. Barva dlake: rdečkasto rjava z vijoličnim odsevom. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, umivanje uhljev, pregled oči in striženje krempljev. Kopamo ga le, ko je nujno. Priporočljiv je občasen obisk pasjega frizerja.
Karakter pasme
Po naravi je Irski vodni španjel pogumen, drzen, korekten, delaven, vztrajen, vzdržljiv, marljiv, velik ljubitelj vode in odličen plavalec, ima izrazito razvit lovski nagon in voh, energičen, vedno pripravljen na aktivnosti, zabaven, igriv, šaljiv, inteligenten, hitro učljiv, pozoren, nežen, poslušen, radoveden, ustvarjalen, hiter, aktiven, spreten. Ne laja pretirano. Možne negativne lastnosti: trma, slinjenje. Pasma potrebuje daljši čas, da dozori. Na lastnika je zelo navezan. Družinske člane ima zelo rad. S starejšimi otroki se dobro razume in je do njih nežen, vseeno pa je pri igri priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je zadržan, vendar ni agresiven. Druženja z drugimi živalmi ga je potrebno učiti od malega, saj je njegov lovski nagon zelo močan. Primeren je lastnik z izkušnjami, ki je odločen, dosleden, umirjen, potrpežljiv, nežen, prijazen, aktiven in uporablja pri vzgoji pozitivno stimulacijo. Treningi morajo biti raznoliki, saj se hitro naveliča rutine. Priporočljivo je, da ima pes večinoma časa dostop do vode, saj v njej neizmerno uživa. Potrebuje veliko gibanja na prostem (tek, dolgi sprehodi, tek ob kolesu, plavanje, lov). Priporočljivo bivalno okolje je pesjak z ograjenim dvoriščem; bivanje v stanovanju ni priporočljivo.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov in komolcev, težave z očmi, infekcije ušes.
FCI 8
Pasma GLADKODLAKI PRINAŠALEC –>
GLADKODLAKI PRINAŠALEC
(Flat-Coated Retriever)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 1: Prinašalci
št. FCI standarda: 121
Velikost: – samec meri od 59 do 61,5 cm
– samica meri od 56,5 do 59 cm
Teža: – samec 27 do 36 kg
– samica od 25 do 32 kg
(velja za pse v dobri kondiciji)
Življenjska doba: do 12 let in več
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija. Pasma Gladkodlaki prinašalec je bila vzrejena v 19. stoletju s križanjem irskega setra, labradorca in novofundlandca. Uporabljali so ga kot psa ptičarja in prinašalca uplenjene perjadi. V sedanjem času nastopa Gladkodlaki prinašalec predvsem kot lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega tudi kot delovni pes pri reševanju (odličen plavalec), iskanju mamil, kot pomočnik slepim in invalidnim osebam. Uspešen je tudi pri različnih športnih tekmovanjih.
Opis pasme
Po obliki je Gladkodlaki prinašalec močan, mišičast, elegantno grajen pes. Dlaka je srednje dolga, gosta, ravna, lahko rahlo valovita, sijoča. Barva dlake: črna ali jetrno rjava. Nega ni preveč zahtevna, saj obsega redno krtačenje, občasno kopanje, čiščenje zob in ušes. Razstavne pse je potrebno občasno postriči (rahlo postrižena dlaka na ušesih, spodnjem delu tačk in zgornjem delu vratu). Zaradi goste dlake dobro prenaša mraz.
Karakter pasme
Po naravi je Gladkodlaki prinašalec družaben, živahen (včasih celo hiperaktiven), inteligenten, dobrodušen, zelo učljiv, poslušen, šaljiv, zabaven, igriv, dobro sodeluje, zaupljiv, prijazen, srednje dober čuvaj, zaščitniški, zaupanja vreden, učinkovit, prilagodljiv. Negativne lastnosti: nezainteresiranost, žalost, trma, občutljivost na krivice, destruktivno vedenje – ponavadi pogojeno s preveliko osamljenostjo. Na lastnika je izredno navezan, ostale družinske člane ima zelo rad. Z otroki se dobro razume, potreben pa je nadzor pri igri, saj je zaradi svoje velikosti včasih neroden in jih lahko nehote poškoduje. Do tujcev je zelo zaupljiv, saj je takoj pripravljen na božanje. Z drugimi živalmi se ob primerni socializaciji dobro ujame. Potrebuje veliko druženja in aktivnosti (plavanje, tek, dolgi sprehodi, prinašanje predmetov). Na sprehodih mora biti na povodcu, saj ga lovski geni hitro pripravijo do tega, da se požene za divjadjo. Primerno bivalno okolje je stanovanje. Prilagodi se bivanju v pesjaku, vendar ne sme biti predolgo sam, sicer postane žalosten. Lastnik mora biti dosleden, odločen, pozitiven, prijazen, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno motivacijo. Poleg tega mora imeti na razpolago dovolj prostega časa za druženje in aktivnosti v naravi.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave pri pasmi so displazija kolkov, ramen in komolcev, alergije (prvi simptomi so slaba dlaka in koža), rak.
FCI 8
Pasma FRANCOSKI VODNI PES – BARBET –>
FRANCOSKI VODNI PES – BARBET
(French Water Dog – Barbet)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 3: Vodni psi
št. FCI standarda: 105
Velikost: – samec meri od 58 do 65 cm
– samica meri od 53 do 61 cm
Teža: samec od 18 do 27 kg
– samica od 13,5 do 23 kg
Življenjska doba: od 13 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Francoski vodni pes – Barbet spada med stare in redke pasme psov. Izvor pasme ni točno dokumentiran, z novejšimi genskimi testi pa znanstveniki pritrjujejo teoriji, da prihaja iz osrednje Azije. V Evropo naj bi prispel že v 7. in 8. stoletju. Pasma je bila v več delih (dokumenti, umetniške slike) omenjena v 16. stoletju. Vzrejen je bil za lov na vodne ptice. Uporabljali so ga tudi kot delovnega psa (pomočnik mornarjev). Prva klasifikacija je bila zapisana leta 1570, prvi standard je bil potrjen leta 1891, FCI standard pa je bil uradno priznan 21. 2. 2006. Pasma je vedno bolj priljubljena v skandinavskih državah in v Severni Ameriki (v letu 2012 je bilo v ZDA okoli 110 predstavnikov te pasme). V sedanjem času nastopa predvsem kot lovski pes in družinski pes, dobre rezultate pa dosega tudi na tekmovanjih.
Opis pasme
Francoski vodni pes spada med srednje velike pasme psov. Telo je močno in čvrsto grajeno. Dlaka je dolga, volnata, kodrasta in lahko tvori pramene. Barva dlake: črna; siva; svetlo rjava; temno rjava; bela. Dovoljene so manjše bele lise po prsih in bele tace. Nega je precej zahtevna, saj obsega redno krtačenje, redno čiščenje ušes in oči.
Karakter pasme
Po naravi je Francoski vodni pes vesel, šaljiv, inteligenten, poslušen, hitro učljiv, prijazen, družaben. Možne negativne lastnosti, povezane z neprimerno vzgojo: agresija, plahost.Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Kopanje in igre v vodi obožuje, zato mu ni pomembno, ali je to reka ali umazana mlakuža – važno je, da je voda. Z večjimi otroki se zelo dobro razume, pri manjših otrocih pa je potreben nadzor odrasle osebe, da ne postanejo preveč vsiljivi. Do tujcev je nezaupljiv in naznani njihov prihod z glasnim lajanjem. Z ostalimi živalmi se dobro razume, če je bil primerno socializiran. Pri sprehodu mora biti na povodcu, saj prevlada njegov lovski nagon in se rad požene za divjadjo in pticami. Potrebuje veliko druženja in aktivnosti (tek, igra, plavanje, prinašanje predmetov). Primeren je lastnik, ki ima izkušnje, je dosleden, odločen, prijazen, ima na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti ter pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Primerno bivalno okolje je stanovanje, prilagodi se bivanju v pesjaku, vendar ne sme biti predolgo sam.
Zdravje pasme
Morebitne zdravstvene težave: epilepsija, kila, displazija kolkov, težave z očmi in ušesi, alergije.
Podrobnejše informacije o pasmi Barbet lahko najdete na: http://international-barbet-slovenia.tk
FCI 8
Pasma CLUMBERSKI ŠPANJEL –>
CLUMBERSKI ŠPANJEL
(Clumber Spaniel)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 2: Šarivci
št. FCI standarda: 109
Velikost: od 48 do 51 cm
Teža: od 25 do 36 kg
Življenjska doba: od 11 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegov izvor ni točno dokumentiran, po vsej verjetnosti pa izvira iz Francije. Njegovi predniki so verjetno baset, bernardinec in že izumrli alpski španjel. V času francoske revolucije se je razširil v Veliko Britanijo, kjer se je z načrtno vzrejo razvil v psa, kakršnega poznamo danes. V Veliki Britaniji je tudi dobil današnje ime po posestvu Clumber Park v Nottinghamshiru. V obdobju prve svetovne vojne je pasma skoraj izumrla. Clumberski španjel spada med redke pasme psov. Uporabljali so ga kot lovskega psa in spremljevalca, v tej vlogi pa nastopa tudi sedaj.
Opis pasme
Clumberski španjel spada med srednje velike pse in je največji med španjeli. Telo je masivno grajeno. Dlaka je srednje dolga, ravna, bujna, mehka in svilnata na otip. Podlanka je mehka in gosta ter odporna na vremenske razmere. Barva dlake: bela z limonino rumenimi lisami. Dlaka močno odpada. Nega je precej zahtevna, saj obsega dnevno krtačenje, občasno striženje pri strokovnjaku, redno čiščenje oči in ušes ter kopanje z blagim šamponom, vendar ne prepogosto.
Karakter pasme
Po naravi je Clumberski španjel tih (ne laja), zelo vzdržljiv, nežen, ljubezniv, zelo inteligenten, prijeten, poslušen, ima odličen spomin, zelo učljiv, vdan. Ima zelo izostren voh. Morebitne negativne lastnosti: se slini in smrči. Na lastnika je izredno navezan in mu skuša v vsem ugoditi, prav tako pa ima rad ostale družinske člane. Z otroki se dobro razume – predvsem večjimi, do njih je nežen in igriv. Pri manjših otrocih je potreben nadzor odrasle osebe, saj jih zaradi svoje velikosti med igro lahko nehote poškoduje. Do tujcev je zadržan in previden. Do drugih živali je prijazen, če je pravočasno in pravilno socializiran. Najprimernejši bivalni prostor je stanovanje, prilagodi pa se tudi bivanju v pesjaku z ograjenim vrtom. Glede na to, da vročino slabše prenaša, mora imeti v vročih dneh ves čas na razpolago svežo vodo in prostor, kamor se lahko umakne. Odrasel pes potrebuje redne, daljše sprehode in dovolj ostalih aktivnosti (plavanje, lovljenje frizbija, prinašanje predmetov, tek). Pri mladičih, ki se jim kosti še razvijajo, je potrebno dnevne aktivnosti porazdeliti na pol urne termine, da ne pride do poškodb okostja. Izogibati se je potrebno tudi pretiranemu skakanju in hoji po stopnicah. Primeren je lastnik z izkušnjami, ki je odločen, dosleden, vztrajen, prijazen, pri vzgoji pa uporablja veliko spodbude, pohval in nagrajevanja. Poleg tega mora imeti lastnik na razpolago veliko prostega časa za druženje in aktivnosti.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: infekcije oči in ušes, kožne alergije, displazija kolkov, panosteitis (bolezen okostja pri mladičkih med 6 in 18 meseci), entropija (vihanje vek navznoter). Manj pogoste zdravstvene težave: bolezen medvretenčnih ploščic, siva mrena, suhe oči. Poskrbeti je potrebno za uravnoteženo prehrano, saj je nagnjen k preveliki telesni teži.
FCI 8
Pasma CHESAPEAKE BAY PRINAŠALEC –>
CHESAPEAKE BAY PRINAŠALEC
(Chesapeake Bay Retriever)
8. FCI skupina: Prinašalci, šarivci in vodni psi
Sekcija 1: Prinašalci
št. FCI standarda: 263
Velikost: – samec meri od 58 do 66 cm
– samica meri od 53 do 61 cm
Teža: samec od 29 do 36 kg
– samica od 25 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so ZDA, kjer se je razvil v 19. stoletju. Njegovi predniki so verjetno pasji mladiči, ki so preživeli potop ladje v Marylandu leta 1807. Standard AKC je bil prizna leta 1878. Pasma je bila priznana leta 1918. Prvotno so ga uporabljali za lov na vodne ptice, sedaj pa je Chesapeake Bay prinašalec predvsem družinski pes in spremljevalec na lovu. Dobre rezultate dosega na različnih vrstah tekmovanj.
Opis pasme
Po obliki je Chesapeake Bay prinašalec srednje velik pes, močan, mišičast, z močno razvitim prsnim košem. Takšna oblika telesa je primerna za potapljanje v ledeno mrzlo vodo, med lovom na race. Po zgradbi spominja na labradorca. Njegova posebnost so oči, ki so rumenkaste ali rjave. Na obrazu ima izraz, ki spominja na nasmeh. Dlaka je gosta, mastna, kratka po obrazu in nogah, ravna, vodoodporna, valovita po ramenih, hrbtu, ledjih in vratu. Podlanka je gosta in mehka. Dlaka ima izrazit vonj po mošusu. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, kopanje na 3 do 4 mesece, pri čemer je potrebno uporabiti blag šampon, da se ne uniči tekstura dlake oziroma, da se ne uniči naravna naoljenost le-te.
Barva dlake se deli v tri tipe:
– rjava, ki vključuje vse odtenke od svetlo do temno rjave
– rdečkasta, ki se spreminja od rumene preko vseh odtenkov rdeče do kostanjevo rjave
– slamnata: v vseh odtenkih od bledo do temno rjave barve slame.
Standard dopušča tudi manjše površine bele barve, ki je omejena na prsa, trebuh, prste ali zadnji del noge.
Karakter pasme
Po naravi je Chesapeake Bay prinašalec vesel, pogumen, delaven, pozoren na dogajanje v okolici, inteligenten, ima izrazito razvit lovski nagon, miren, ljubeč, zaščitniški, zvest, vdan, ubogljiv, samozavesten, vzdržljiv, sposoben, delaven, hitro učljiv, poslušen, ljubeč, prijazen. Zelo rad ima vodo. Morebitne negativne lastnosti: glasno lajanje, trma, agresivnost, neposlušnost, hiperaktivnost, nezainteresiranost. Čustveno zrelost pridobi počasi, približno okoli 3. leta starosti. Večina teh lastnosti je pogojena z nepravilno vzgojo, slabo socializacijo in premalo fizične aktivnosti. Na lastnika je izredno navezan, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima rad in je do njih prijazen in ljubeč. Odnos do živali je različen: sprejme domačo mačko, medtem ko tuje mačke preganja; do tujih psov je lahko napadalen. Do tujcev je zadržan. Lastnik mora biti izkušen, samozavesten, aktiven, odločen, dosleden, avtoritativen, prijazen, imeti mora veliko prostega časa za druženje, pri vzgoji pa mora uporabljati pozitivno stimulacijo. Priporočljivo je obiskovanje šole poslušnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Rad ima hladnejše vreme. Potrebuje veliko intenzivnega gibanja, plavanja, igre in drugih aktivnosti.
Zdravje pasme
Pasma ima precej dednih zdravstvenih težav: displazija kolkov, napredna atrofija mrežnice, Willebrandova bolezen tipa 3, težave z očmi, alopecija (močno izpadanje večje površine dlak).
