FCI 6
Pasma ČRNO ČRESLASTI RAKUNAR –>
ČRNO ČRESLASTI RAKUNAR
(Black and Tan Coonhound)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 300
Velikost: od 58 do 69 cm
Teža: od 29 do 34 kg
Življenjska doba: od 10 do 12 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina so ZDA. Pasma je zelo stara, njegovi predniki so obstajali že v 11. stoletju. Uporabljali so ga za lov na rakune, medveda in jelenjad. Njegovi predniki so Bloodhound in Črno čreslasti Virginia lisičar. Prilagojen je za gibanje po zahtevnem terenu. V sedanjem času je predvsem lovski pes, lahko tudi kot družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Črno čreslasti rakunar velik, kompakten, mišičast, skladno grajen pes. Značilna zanj so dolga ušesa, ki razprostrta lahko merijo preko 30 cm in spominjajo na netopirja. Dlaka je kratka, svetleča in gosta. Barva dlake: črno čreslovinasta. Nega obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi ter redno pregledovanje ušes. Dlaka mu nudi dobro zaščito ob različnih vremenskih razmerah.
Karakter pasme
Po naravi je Črno čreslasti rakunar inteligenten, učljiv, zvest, dobrosrčen, pogumen, gibčen, močan, pozoren, prijazen, ljubeč, pozoren, nevsiljiv, miren v stanovanju, vztrajen, odločen, vzdržljiv, hiter, odličen lovec in slednik, neizprosen do plena, oster, samostojen, dober čuvaj, trmast, družaben, delaven, zaščitniški, energičen. Možne negativne lastnosti: neposlušnost, dominantnost, agresivnost, preveč zaščitniški, prepogosto lajanje in zavijanje – navadno pogojeno z nepravilno vzgojo – destruktivno vedenje zaradi prevelike osamljenosti. Ima izrazit čut za voh. Značilno je njegovo oglašanje, po katerem ga lastnik prepozna. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se dobro razume, do njih je nežen in potrpežljiv. Do tujcev je zadržan. Ob pravilni vzgoji se dobro razume z ostalimi psi, prostoživeče živali mu pomenijo plen. Priporočljiv je nadzor odrasle osebe, še posebej pri manjših otrocih, ki še nimajo pravilnega odnosa do psa. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (po možnosti lovec), odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Potrebuje veliko gibanja, druženja in ostalih dejavnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu.
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, lahko pa se pojavijo določene zdravstvene težave: displazija kolkov, težave z ušesi in očmi. Posebno pozornost je potrebno nameniti odstranjevanju klopov. Prehrana mora biti uravnotežena, saj je nagnjen k debelosti.
FCI 6
Pasma BRETONSKI GRIFON –>
BRETONSKI GRIFON
(Griffon fauve de Bretagne – Fawn Brittany Griffon)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 66
Velikost: od 48 do 56 cm
Teža: od 18 do 22 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, Bretanija. Pasma je stara, saj je bila prvič omenjena že leta 1570. Njegov prednik je veliki bretonski gonič. Vzgojen je bil za lov na lisice, srnjad in divje prašiče. Leta 1885 je pasma skoraj izumrla, zato so pričeli z načrtno vzrejo. Najbolj je razširjen v zahodni Franciji. Pasma je bila priznana leta 1951. Uradni standard FCI je bil priznan leta 2003. V sedanjem času je lovski in družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Bretonski grifon srednje velik, mišičast, lahek in močan pes. Dlaka je ostra, trda in kratka. Barva dlake: rumeno rdečkasta, pšenično zlata, opečnato rdeča. Po prsih so dovoljene bele lise. Dobro prenaša različne vremenske razmere. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje in kopanje po potrebi.
Karakter pasme
Po naravi je Bretonski grifon zelo aktiven, vzdržljiv, samosvoj, trmast, delaven, vdan, odličen lovec in slednik, resen, samostojen, potrpežljiv, vztrajen, močan, energičen, neutruden, družaben, pogumen, miren, poslušen pri lovu, ljubeč, uravnovešen, prilagodljiv. Ima zelo razvit voh in se dobro prilagodi tudi najtežjim terenom. Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se razume je do njih zelo potrpežljiv. Do tujcev je zadržan. Ostale pse dobro prenaša, prostoživeče živali mu pomenijo plen. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (po možnosti lovec), odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, privadi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (tek, daljši sprehodi) ter ostalih aktivnosti. Na sprehodu mora biti na povodcu.
Zdravje pasme
Zdravje pasme je dobro in niso poznane posebne zdravstvene težave.
FCI 6
Pasma BRETONSKI BASET –>
BRETONSKI BASET
(Basset fauve de Bretagne – Fawn Brittany Basset)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.3 Mali goniči
št. FCI standarda: 36
Velikost: od 32 do 38 cm
Teža: od 16 do 18 kg
Življenjska doba: od 10 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija, Bretanija. Njegovi predniki so bretonski stari lovski psi. Največjo priljubljenost je dosegel v 19. stoletju, ko se je uveljavil kot samostojna pasma. Uporabljali so ga za lov na zajca, lisico, srno in merjasca. Prilagojen je za lov na zahtevnih terenih in v različnih vremenskih pogojih. Uradni standard FCI je bil sprejet leta 2003. V sedanjem času je lovski in družinski pes. Dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih. Pasma je razširjena po vsej Evropi.
Opis pasme
Po obliki je Bretonski baset majhen, kratek, širok, mišičast, čvrst pes. Dlaka je kratka, trda in groba. Barva dlake: rumena – od zlato pšenične do rdeče opečnate. Po hrbtu in ušesih so lahko posamezne črne dlake. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno.
Karakter pasme
Po naravi je Bretonski baset učljiv, inteligenten, hiter, energičen, živahen, neutrudljiv, odporen, vzdržljiv, vztrajen, odličen lovec, družaben, ljubeč, uravnovešen, prilagodljiv, pogumen, samosvoj, samozavesten, prijeten, miren, drzen, trmast, prebrisan, uspešen, vesel, delaven, močan. Ima zelo razvit čut za voh. Možne negativne lastnosti: agresivnost, plašnost – navadno pogojeno z nepravilno vzgojo; neposlušnost (lovski nagon). Na lastnika je zelo navezan, družinske člane ima rad. Z otroki se lepo razume, priporočljiv pa je nadzor odrasle osebe. Do tujih oseb je zadržan. Odnos do ostalih živali je dober, če je pravilno socializiran, prostoživeče živali preganja, saj prevlada njegov lovski nagon. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (po možnosti lovec), odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Priporočljivo je zgodnje izobraževanje. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, privadi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (tek, daljši sprehodi).
Zdravje pasme
Pasma je precej zdrava, možne pa so nekatere zdravstvene težave: rak, srčno popuščanje, težave z ledvicami, ušesi in očmi, epilepsija. Poudariti je potrebno na težave v zvezi s klopi, saj jih ima pogosto.
FCI 6
Pasma BRANDL BRAK –>
BRANDL BRAK
(Brandlbracke – Austrian Black and Tan Hound – Vieräugl)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 63
Velikost: – samec meri od 50 do 56 cm
– samica meri od 48 do 54 cm
Teža: od 16 do 25 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Avstrija. Pasma je stara, saj je bil prvi predstavnik te pasme vpisan v rodovniško knjigo leta 1884. Njegovi predniki so verjetno keltski psi, ki so na to področje prispeli ob preseljevanju. Uporabljali so ga pri lovu na divjega prašiča, zajca, lisico in drugo divjad. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1995. Nastopa predvsem v vlogi lovskega psa, dobre rezultate dosega na različnih kinoloških tekmovanjih. Razširjen je po vsej Evropi.
Opis pasme
Po obliki je Brandl brak srednje velik, močan, masiven, mišičast pes. Dlaka je kratka, sijoča, gosta in mehka. Barva dlake: črna z rjavimi ožigi po prsih, nogah in gobcu. Nad očmi sta značilna pikasta ožiga. Nega obsega redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno potrebno.
Karakter pasme
Po naravi je Brandl brak inteligenten, hitro učljiv, dojemljiv, poslušen, vztrajen, dober lovec, oster, umirjen, resen, odgovoren, vzdržljiv, vztrajen, na lovu temperamenten, ubogljiv, vodljiv, preudaren, zaščitniški, dober čuvaj. Možne negativne lastnosti: plašnost, prestrašenost – zaradi pretrde vzgoje, agresivnost (nepravilna vzgoja). Ima odličen voh. Na lastnika je izredno navezan, ostale družinske člane ima rad. Otrokom ne posveča pozornosti in se jim najraje umakne. Do tujcev je zadržan in z lajanjem oznani njihovo prisotnost. Na druge znane živali se ga lahko navadi s primerno in pravočasno socializacijo, neznane živali zaradi lovskega nagona preganja. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (po možnosti lovec), odločen, avtoritativen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo (ne prenaša nikakršne agresije) in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom, privadi se tudi bivanju v stanovanju. Potrebuje veliko gibanja (tek, daljši sprehodi).
Zdravje pasme
Pasma je zelo zdrava.
FCI 6
Pasma BOSANSKI OSTRODLAKI GONIČ – BARAK –>
BOSANSKI OSTRODLAKI GONIČ – BARAK
(Bosnian coarse-haired Hound – Barak)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.2 Srednji goniči
št. FCI standarda: 155
Velikost: od 45 do 56 cm
(idealna višina 52 cm)
Teža: od 16 do 24 kg
(idealna teža 20 kg)
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Bosna in Hercegovina. Pasma obstaja od 19. stoletja. Eden izmed njegovih prednikov je bil verjetno pes sv. Huberta. Uporabljali so ga kot goniča pri lovu na različno divjad. Prilagojen je za gibanje na različnih vrstah terena in ob različnih vremenskih razmerah. Uradni standard FCI je bil priznan leta 1973. V sedanjem času je predvsem lovski pes, s primerno vzgojo tudi družinski pes.
Opis pasme
Po obliki je Bosanski ostrodlaki gonič srednje velik, krepak, močan, mišičast pes. Dlaka je dolga, trda, gosta in resasta. Podlanka je skodrana in gosta. Dobro ga varuje pred različnim vremenskimi pogoji. Barva dlake: pšenično rumena, rdeče rumena, sajasta, prsteno siva. Lahko je tri- ali dvobarven, vendar vedno v kombinaciji naštetih barv. Na glavi, spodnji strani vratu, na prsnici, po prsih, na koncu nog in po spodnji strani repa so lahko prisotne bele lise. Nega ni zahtevna, zadostuje redno krtačenje in kopanje, kadar je nujno.
Karakter pasme
Po naravi je Bosanski ostrodlaki gonič inteligenten, zelo temperamenten, aktiven, odločen, hiter, gibčen, izreden in neusmiljen lovec, vztrajen, vzdržljiv, zvest, pogumen, prebrisan, trmast, igriv, samosvoj, delaven. Vzgoja je zahtevna, saj vaje v zvezi z lovom hitro osvoji, ostale vaje pa ne dela rad. Zanimivo je, da pri pogonu uporablja več vrst oglašanja, iz katerega lastnik lahko ugotovi, kaj počne. Dobro ima razvit voh, sluh, vid in instinkt. Na lastnika je močno navezan, ostale družinske člane ima rad. Otroke ima rad in uživa v igri z njimi. Do tujcev je zadržan in z lajanjem oznani njihov prihod. Znane živali dobro sprejme, prostoživeče pa zaradi lovskega nagona vedno preganja. Primerno bivalno okolje je pesjak z ograjenim vrtom. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven (po možnosti lovec), odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Potrebuje veliko gibanja (tek, daljši sprehodi).
Zdravje pasme
Pasma je zelo zdrava.
FCI 6
Pasma BILLY –>
BILLY
(Billy)
6. FCI skupina: Goniči in krvosledci (Barvarji)
Sekcija 1: Goniči
– 1.1 Veliki goniči
št. FCI standarda: 25
Velikost: – samec meri od 60 do 70 cm
– samica meri od 58 do 62 cm
Teža: od 30 do 32 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Francija. Ime je dobil po gradu De Billy v Poitouju. Pasma je stara, saj obstaja že od 15. stoletja. Njegovi potomci so beli kraljevi psi, ki so jih na dvoru uporabljali za lov. Uporabljali so ga za lov na veliko divjad in zajce. V času francoske revolucije je skoraj izumrl. V sedanjem času nastopa kot lovski in družinski pes. Pasma je redka in slabo poznana izven matične domovine.
Opis pasme
Po obliki je Billy srednje velik, močan, mišičast, skladno grajen pes. Dlaka je kratka, gladka, tanka, svetleča in trda. Barva dlake: bela, bela in svetlo siva, svetlo oranžna, citronasta, belo oranžna. Slabo prenaša mraz. Nega ni zahtevna, saj obsega redno krtačenje, kopanje samo, kadar je nujno in pogosto čiščenje in pregledovanje ušes.
Karakter pasme
Po naravi je Billy inteligenten, zelo učljiv, ponosen, delaven, zvest, gibčen, hiter, eleganten, vzdržljiv, vztrajen, nežen, prijazen, odličen lovec, pogumen, dober tekač, vesel, zelo aktiven, družaben. Ima zelo razvit voh in sluh. Možne negativne lastnosti: agresivnost do drugih psov. Na lastnika je izjemno navezan, družinske člane ima rad. Otroke ima rad, do njih je nežen, potrpežljiv in igriv. Kljub temu je priporočljiv nadzor odrasle osebe. Do tujcev je prijazen. Glede na močan lovski nagon, je do drugih psov lahko bojevito razpoložen, še posebej, če ni pravočasno in pravilno socializiran. Prostoživeče živali mu pomenijo plen, zato jih preganja. Lastnik mora biti izkušen, fizično aktiven, odločen, dosleden, prijazen, potrpežljiv, iznajdljiv, uporabljati mora pozitivno stimulacijo in imeti na razpolago veliko časa za druženje in aktivnosti. Primerno bivalno okolje je izoliran pesjak z ograjenim vrtom, najbolje na podeželju. Potrebuje veliko druženja, saj slabo prenaša osamljenost. V hladnih dneh mora prebivati v hiši. Potrebuje veliko gibanja (tek, daljši sprehodi).
Zdravje pasme
Pasma je zdrava, kljub temu se lahko pojavijo posamezne zdravstvene težave: bronhitis in podobna prehladna obolenja.
