ANATOLSKI OVČAR (Coban Köpegi – Anatolian Shepherd Dog)
ANATOLSKI OVČAR – ANATOLSKI PASTIRSKI PES
(Coban Köpegi – Anatolian Shepherd Dog)
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
Sekcija 2: Molosoidi
– 2.2 Gorski tip psov
št. FCI standarda: 331
Velikost: – samec meri od 74 do 95 cm
– samica meri od 71 do 82 cm
Teža: – samec od 60 do 80 kg
– samica od 40 do 60 kg
Življenjska doba: od 10 do 13 let (v Turčiji tudi do 17 let)
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Anatolska planota v Turčiji, ki leži kot most med Azijo in Evropo. Anatolski ovčar izhaja iz mesta Kangal v pokrajini Sivas, kjer se nahaja središče vzreje. Njegovi predniki so prvotni prazgodovinski ovčarski psi, ki so živeli 7000 let pred našim štetjem. Na področje Turčije so prispeli ob velikih selitvah v začetku 16. stoletja. Z vzrejo se že stoletja ukvarja plemiška družina Kangal. Spada med stare pasme. Prvi predstavniki te pasme so prišli v Evropo šele leta 1965. Standard pasme je uradno priznan od leta 1989. Pasmo uporabljajo kot pastirskega psa, čuvaja imetja, službenega psa v vojski in policiji, kot terapevtskega ter družinskega psa.
Opis pasme
Po izgledu je Anatolski ovčar velik, močan in samozavesten delovni pes. Njegova glava je močna in široka. Njegove pozitivne lastnosti so tudi dober vid, voh, sluh in spomin. Kljub svoji velikosti je zelo hiter in gibčen. Dlaka je gladka, kratka, tesno prilegajoča. Podlanka je gosta. Barva dlake je belo-rjavo-siva. Gobček in uhlji so črni. Nega ni zahtevna, potrebno je redno krtačenje, razen ob menjavi dlake (2 krat letno), ko je potrebno pogosteje. Dlaka nima posebnega vonja.
Karakter pasme
Po naravi je Anatolski ovčar inteligenten, vedno pozoren na okolico, samostojen pri odločanju, zelo učljiv in dojemljiv, občutljiv na kazni, premišljen v dejanjih, trmast, željan ljubeznivosti, zelo dober čuvaj. Do otrok je zelo potrpežljiv, do tujcev je nezaupljiv, sicer pa družaben do poznanih ljudi. Ob primerni vzgoji se dobro razume z ostalimi živalmi, razen ob neprimerni vzgoji, ko prevlada njegova dominantnost. Lastnik mora imeti izkušnje z vzgojo in šolanjem, saj pes rad odloča sam o izvedbi ukazov in zanj pretirana poslušnost ni značilna. Dobri rezultati so pogojeni z doslednim in prijaznim ter zgodnjim šolanjem. Poudariti je potrebno, da je učenje obrambe pri tem psu, neodgovorno dejanje. Potrebuje veliko gibanja – primeren je velik ograjen prostor, saj zaradi močnega lovskega nagona in želje po raziskovanju, rad uhaja. Ni primeren za bivanje v stanovanju.
Zdravje pasme
Možne zdravstvene težave: displazija kolkov, rak, srčne bolezni. Težave so znane v novejšem času in so rezultat masovne vzreje. Pasma v preteklosti ni poznala dednih bolezni.
2. FCI skupina: Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi