FCI 9
Pasma Coton de Tulear –>
COTON DE TULEAR
(Coton de Tuléar)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 1: Bišoni in sorodne pasme
– 1. 2 Coton de Tulear
št. FCI standarda: 283
Velikost: – samec meri od 25 do 30 cm
– samica meri od 22 do 27 cm
Teža: od 3,5 do 5 kg
Življenjska doba: od 14 do 16 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je mesto Tulear na Madagaskarju (okoli leta 1500), kamor naj bi po eni izmed teorij prispel s španskimi in portugalskimi mornarji. Znan je bil kot kraljevi pes, ki so ga uporabljali za lov na nizko divjad. Ni preveč znana in razširjena pasma. V sedanjem času nastopa v vlogi tekmovalnega in družnega psa.
Opis pasme
Coton de Tulear spada med majhne pasme. Dlaka, ki je glavna značilnost njegove pasme, je dolga, segajoča do tal, gosta in po strukturi spominja na bombaž – cotton. Zelo je mehka in brez vonja tudi kadar je mokra, poleg tega ne odpada. V osnovi je barva dlake bela, lahko pa najdemo tudi odtenke sive in piškotne barve; včasih imajo mladički ob kotitvi po telesu rjave ali črne zaplate, ki do drugega leta starosti zbledijo ali pa barva ostane le na konicah dlake. Po videzu spominja na igračko. Nega te pasme ni zahtevna, saj je potrebno tedensko vzdrževanje. Dlake ne izgubljajo in ne menjajo, zato odmrlo dlako, ki ostane na kožuhu, odstranimo s krtačo. Malo več pozornosti zahteva zimska nega, saj moramo obvezno odstraniti sneg, ki se prime na dlako – speremo z mlačno vodo.
Karakter pasme
Po naravi je Coton de Tulear družaben, vesel, igriv, stabilen, nežen, vdan, odločen, inteligenten, učljiv, spontan, neutrudljiv, prilagodljiv, neustrašen, ljubezniv, pozoren, potrpežljiv, nevsiljiv. Na svojega gospodarja se izjemno naveže Otroke ima nadvse rad. Primeren je tudi za starejše ljudi. Rad ima dolge sprehode, sicer je hišni pes. Laja zelo malo, rad pa opozori na prihod obiskov, čeprav ni znan kot čuvaj, saj je zelo zaupljiv do tujcev. Do drugih živali je družaben. Rad ima vodo in uživa v plavanju.
Zdravje pasme
Sodi med zelo zdrave pasme, saj ni podvržen boleznim.
FCI 9
Pasma CAVALIER KING CHARLES ŠPANJEL –>
CAVALIER KING CHARLES ŠPANJEL
(Cavalier King Charles Spaniel)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 7: Angleški toy španjeli
št. FCI standarda: 136
Velikost: od 29 do 33 cm
Teža: od 4,5 do 8,5 kg
Življenjska doba: od 12 do 14 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Velika Britanija, kjer so ga v daljni preteklosti uporabljali kot lovskega psa. Od 11. stoletja dalje je bil poznan kot spremljevalec članov kraljeve družine in plemstva. Od tod izhaja tudi njegovo skrajšano ime Cavalier. V sedanjem času nastopa v vlogi družnega psa.
Opis pasme
Cavalier King Charles španjel je po izgledu majhen, skladno grajen pes z zaobljeno glavo in kratkim gobčkom. Dlaka je srednje dolga, valovita (ne sme biti kodrasta) in svilena. Barva obsega štiri odtenke: rdečkasta, rjavo-bela, črno-rjava in belo-črna z rjavo na določenih delih (trikolor). Dlaka je res prekrasna, prav zaradi tega zahteva veliko redne nege: pogosto krtačenje in občasno kopanje. Poleg tega je potrebno veliko pozornosti nameniti negi dolgih ušes. Poudariti je potrebno, da zelo malo poje, ves čas pa mora imeti na razpolago vodo.
Karakter pasme
Po naravi je Cavalier King Charles španjel zelo nežen, vdan in dober, vseeno pa izredno pogumen. Značilne so njegove lepe oči, s katerimi si pridobi vso okolico. Zelo je družaben, razigran, aktiven, prijazen, radoveden in zaupljiv. Poleg tega, da je inteligenten in vodljiv, je zanj značilna prilagodljivost in potrpežljivost. Pri učenju moramo uporabljati primeren pristop, saj je občutljivega značaja. Na lastnika je zelo navezan in si želi biti ves čas v njegovi družbi. Zelo uživa v igri z otroci, ki pa morajo biti seznanjeni s pravilnim odnosom do živali. Do tujcev je zelo prijazen, čeprav ponavadi njihov prihod najavi z lajanjem. Dobro se razume z drugimi živalmi. Zanimivo je, da se včasih obnaša tako, kot mačka (svoji negi posveča veliko pozornosti, rad poseda in nadzoruje okolico, lovi ptiče in metulje). Rad ima sprehode, vendar pa ga moramo ves čas nadzorovati, saj lahko zaradi svoje radovednosti zaide v težave. Primerno bivalno okolje je stanovanje.
Zdravje pasme
Pasma ima lahko kar nekaj resnih genetskih zdravstvenih težav: zgodnji pojav bolezni mitralne zaklopke (MVD), displazija kolkov, določene motnje vida in sluha, nevrološke težave zaradi premajhne lobanje, izpah pogačice, težave z očmi…
Več o zdravstvenih težavah…
FCI 9
Pasma BRUSELJSKI GRIFON –>
BRUSELJSKI GRIFON
(Griffon bruxellois – Brussels Griffon)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 3: Mali belgijski psi
– 3. 1 Grifoni
št. FCI standarda: 80
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Belgija. Ima skupno poreklo z Belgijskim grifonom in Brabantecom. Spada med stare pasme. Izvira iz rodu podganarjev, ki so bili močno razširjeni po Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Uporabljali so ga za lov na glodalce, kot čuvaje in družabnike. Uradno je bila pasma priznana leta 1883, standard pa je bil priznan leta 1905. Po prvi svetovni vojni je pasma skoraj izginila, po zaslugi britanskih vzrediteljev pa se je obdržala do danes. V sedanjem času nastopa predvsem v vlogi družnega psa.
Opis pasme
Bruseljski grifon je po izgledu majhen, močan in kompaktno grajen pes z bogato brado in brki. Dlaka je srednje dolga, trda, žimnata in gosta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdečkaste barva, dovoljena je kakšna črna dlaka na brkih in bradi. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje, česanje in trimanje.
Karakter pasme
Po naravi je Bruseljski grifon živahen, inteligenten, uravnovešen, pozoren, ponosen, radoveden, ljubezniv, pogumen, dober čuvaj, prisrčen, zvest (predvsem lastniku). Možne negativne lastnosti: muhavost, nesramnost, neaktivnost. Navedenemu se lahko izognemo s pravočasno in primerno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Rad ima druženje z otroci, predvsem s starejšimi, ki ga spoštujejo in nanj ne gledajo kot na igračo. S psi in mačkami se ponavadi dobro ujame, če je pravilno socializiran. Pri vzgoji je potrebna odločnost, doslednost, discipliniranost, pozitivna stimulacija. Poleg tega mu je potrebno posvečati precej pozornosti, zagotoviti dovolj gibanja in ostalih aktivnosti.
Zdravje pasme
Na splošno zdrava pasma, vendar ima nekaj specifičnih zdravstvenih težav. Pojavi se lahko izpah pogačice, kolčna displazija, kožne alergije. Izbuljene oči so izpostavljene poškodbam. Zaradi kratkega gobčka se lahko pojavijo težave z dihanjem, pregrevanjem. Psice imajo pogosto težavne porode in je potreben carski rez.
FCI 9
Pasma BOSTON TERIER –>
BOSTON TERIER
(Boston Terrier)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 11: Mali molosoidni tipi psov
št. FCI standarda: 140
Velikost: od 36 do 42 cm
Teža: – okoli 6,75 kg
– od 6,75 do 9 kg
– od 9 do največ 11 kg
(Teža, ki jo doseže, je različna, zato se glede na to razvrščajo v tri podrazrede)
Življenjska doba: od 10 do 13 let, velikokrat tudi dlje
Zgodovina pasme
Izvira iz Amerike. Pasma je nastala v 19. stoletju, s križanjem bull terierja in francoskega buldoga. Ustvarjen je bil za boje, v današnjem času pa sodi med odlične družne pse.
Opis pasme
Boston terier ima čvrsto oblikovano telo, glava je kvadratne oblike, ima kratek gobec in rep. Dlaka je kratka, priležna in sijoča. Barva dlake je lahko progasta, črna ali rdeče rjava. Občasno je prisotna tudi belina med očmi, po gobcu in prsih. Nekateri psi imajo tudi bel ovratnik, belino na vrhu glave ter na prvih in zadnjih nogah. Dlaka ne izpada in nima vonja. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje, čiščenje ušes in striženje krempljev.
Karakter pasme
Po naravi je Boston terier inteligenten, zelo aktiven in dobro učljiv, zato je primeren za tekmovanja. Zaradi velike vdanosti gospodarju, je dober čuvaj, vendar ne laja pogosto. Do otrok je prijazen, pozoren, potrpežljiv in zaščitniški. Dobro se počuti v stanovanju in ne sme živeti v pesjaku, saj je občutljiv na vročino in mraz. V odnosu do drugih živali ni problematičen, težava je le v tem, da želi prevzeti vlogo vodje, saj mu občasno ponagajajo geni borbenega psa. Z njim se moramo veliko ukvarjati in ga primerno vzgajati, sicer lahko postane problematičen. Primerno bivalno okolje je stanovanje. Potrebuje redne sprehode in druge aktivnosti.
Zdravje pasme
Zdravstvene težave pri tej pasmi so predvsem z očmi, ki se pogosto pojavijo že v prvem letu življenja. Zaradi oblike in velikosti glave mladičev, ima samica lahko pri kotitvi težave – potreben carski rez. Poleg tega je podvržen kar 15 dednim boleznim. Pozorni moramo biti, da ne doživi vročinskega šoka, saj je zaradi kratke glave temu podvržen. Težava pri obliki njegove glave nastane tudi, če ga piči osa ali čebela, saj je pik lahko smrten.
FCI 9
Več o pasmi BOLONJEC –>
BOLONJEC
(Bolognese)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 1: Bišoni in sorodne pasme
– 1.1 Bišoni
št. FCI standarda: 196
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova prvotna domovina je Dalmacija na Hrvaškem. Izvira že iz 13. stoletja, največjo priljubljenost pa je dosegel v srednjem veku in v času renesanse, predvsem na evropskih dvorih. O njegovem izvoru obstaja več variant: po eni izmed njih naj bi njegovi predniki prispeli iz Indije v Grčijo, skupaj z vojščaki Aleksandra Velikega; po drugi varianti pa naj bi predhodniki te pasme obstajali že v starem Egiptu. Njegov najbližji sorodnik je maltežan. Pasma je pogosta in razširjena po vsej Evropi in tudi izven nje. V vsem obdobju svojega obstoja nastopa v vlogi spremljevalca in družinskega psa.
Opis pasme
Bolonjec ima majhno, kvadratasto telo, glava je srednje dolga. Smrček je črn, oči okrogle in s črno obrobljenimi vekami, rep je košat in spuščen oziroma zvit na hrbet, ušesa dolga. Dlaka je dolga, gosta, mehka. Barva dlake: snežno bela. Nega obsega redno krtačenje in česanje. Kopanje ni priporočljivo, saj dlaka izgubi svoje značilnosti.
Karakter pasme
Bolonjec je po naravi inteligenten, resen, ljubezniv, vesel, tih (ne laja brez vzroka), srednje živahen, zadržan, nevsiljiv, srednje dober čuvaj, rad se ljubkuje, občutljiv, pozoren na okolico. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad, dokler ne postanejo preveč vsiljivi. V odnosu do tujcev je zelo previden in sramežljiv. Pomembno: zelo slabo prenaša mraz, zato mora prebivati v stanovanju. Ne potrebuje veliko gibanja, saj ni zelo aktiven. Prehrana: zadošča od 100 do 150 g hrane na dan. Primeren je lastnik, ki ima veliko časa, je ljubezniv, srednje aktiven in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo.
Zdravje pasme
Pasma nima posebnih zdravstvenih težav, če poskrbimo za primerno prehrano in psa ne izpostavljamo neprimernemu vremenu.
FCI 9
Pasma BELGIJSKI GRIFON –>
BELGIJSKI GRIFON
(Griffon belge – Belgian Griffon)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 3: Mali belgijski psi
– 3.1 Grifoni
št. FCI standarda: 81
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Belgija. Spada med stare pasme, saj je na tem področju poznan več kot sto let. Ima skupno poreklo z Bruseljskim grifonom in Brabantecom. Prednik te pasme je majhen resasti pes z imenom Smousje. Uporabljali so jih predvsem za varovanje kočij in uničevanje glodalcev. V sedanjem času je predvsem družni pes.
Opis pasme
Belgijski grifon spada med majhne družne pse. Po obliki deluje okorno, vendar je obenem zelo eleganten v gibanju. Prikupi se s svojim prijaznim izrazom, ki spominja na človeški obraz. Dlaka je resasta s podlanko (to je mehkejša, krajša dlaka, ki se nahaja pod zgornjo dlako; angl.: undercoat). Barva dlake je črna ali črna z ožigi. Nega ni zahtevna, saj obsega redno česanje in krtačenje ter občasno trimanje (odstranjevane odmrle dlake s posebnimi škarjami).
Karakter pasme
Po naravi je Belgijski grifon inteligenten, uravnovešen, pozoren, ponosen, dober čuvaj, občutljiv, zamerljiv, aktiven, radoveden. Na lastnika je zelo navezan, rad pa ima tudi ostale družinske člane. Rad ima druženje z otroci, predvsem s starejšimi, ki ga spoštujejo in nanj ne gledajo kot na igračo. V odnosu do psov in mačk ni težav, saj se z njimi rad druži, seveda pa je potrebna pravočasna socializacija. Primeren je lastnik, ki je dosleden, odločen, potrpežljiv, ima na razpolago dovolj prostega časa za druženje in aktivnosti ter pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Potrebuje srednje dolge sprehode. Primerno bivalno okolje je stanovanje.
Zdravje pasme
Zdravstveno stanje te pasme je na splošno dobro. Pri posameznih psih se lahko pojavijo specifične težave, kot so: izpah pogačice, kolčni izpah in kožne alergije. Glede na to, da ima precej izbuljene oči, moramo biti zelo previdni, saj so posledično izpostavljene poškodbam. Zaradi kratkega gobčka se lahko pojavijo težave z dihanjem, pregrevanjem. Psice imajo pogosto težavne porode, pri katerih je potrebno izvesti carski rez.
