FCI 9
Pasma BRUSELJSKI GRIFON –>
BRUSELJSKI GRIFON
(Griffon bruxellois – Brussels Griffon)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 3: Mali belgijski psi
– 3. 1 Grifoni
št. FCI standarda: 80
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Belgija. Ima skupno poreklo z Belgijskim grifonom in Brabantecom. Spada med stare pasme. Izvira iz rodu podganarjev, ki so bili močno razširjeni po Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Uporabljali so ga za lov na glodalce, kot čuvaje in družabnike. Uradno je bila pasma priznana leta 1883, standard pa je bil priznan leta 1905. Po prvi svetovni vojni je pasma skoraj izginila, po zaslugi britanskih vzrediteljev pa se je obdržala do danes. V sedanjem času nastopa predvsem v vlogi družnega psa.
Opis pasme
Bruseljski grifon je po izgledu majhen, močan in kompaktno grajen pes z bogato brado in brki. Dlaka je srednje dolga, trda, žimnata in gosta. Podlanka je gosta. Barva dlake: rdečkaste barva, dovoljena je kakšna črna dlaka na brkih in bradi. Nega ni zahtevna, saj zadošča redno krtačenje, česanje in trimanje.
Karakter pasme
Po naravi je Bruseljski grifon živahen, inteligenten, uravnovešen, pozoren, ponosen, radoveden, ljubezniv, pogumen, dober čuvaj, prisrčen, zvest (predvsem lastniku). Možne negativne lastnosti: muhavost, nesramnost, neaktivnost. Navedenemu se lahko izognemo s pravočasno in primerno vzgojo. Na lastnika je zelo navezan, ostale družinske člane ima rad. Rad ima druženje z otroci, predvsem s starejšimi, ki ga spoštujejo in nanj ne gledajo kot na igračo. S psi in mačkami se ponavadi dobro ujame, če je pravilno socializiran. Pri vzgoji je potrebna odločnost, doslednost, discipliniranost, pozitivna stimulacija. Poleg tega mu je potrebno posvečati precej pozornosti, zagotoviti dovolj gibanja in ostalih aktivnosti.
Zdravje pasme
Na splošno zdrava pasma, vendar ima nekaj specifičnih zdravstvenih težav. Pojavi se lahko izpah pogačice, kolčna displazija, kožne alergije. Izbuljene oči so izpostavljene poškodbam. Zaradi kratkega gobčka se lahko pojavijo težave z dihanjem, pregrevanjem. Psice imajo pogosto težavne porode in je potreben carski rez.
FCI 9
Pasma BOSTON TERIER –>
BOSTON TERIER
(Boston Terrier)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 11: Mali molosoidni tipi psov
št. FCI standarda: 140
Velikost: od 36 do 42 cm
Teža: – okoli 6,75 kg
– od 6,75 do 9 kg
– od 9 do največ 11 kg
(Teža, ki jo doseže, je različna, zato se glede na to razvrščajo v tri podrazrede)
Življenjska doba: od 10 do 13 let, velikokrat tudi dlje
Zgodovina pasme
Izvira iz Amerike. Pasma je nastala v 19. stoletju, s križanjem bull terierja in francoskega buldoga. Ustvarjen je bil za boje, v današnjem času pa sodi med odlične družne pse.
Opis pasme
Boston terier ima čvrsto oblikovano telo, glava je kvadratne oblike, ima kratek gobec in rep. Dlaka je kratka, priležna in sijoča. Barva dlake je lahko progasta, črna ali rdeče rjava. Občasno je prisotna tudi belina med očmi, po gobcu in prsih. Nekateri psi imajo tudi bel ovratnik, belino na vrhu glave ter na prvih in zadnjih nogah. Dlaka ne izpada in nima vonja. Nega ni zahtevna, zadošča redno krtačenje, čiščenje ušes in striženje krempljev.
Karakter pasme
Po naravi je Boston terier inteligenten, zelo aktiven in dobro učljiv, zato je primeren za tekmovanja. Zaradi velike vdanosti gospodarju, je dober čuvaj, vendar ne laja pogosto. Do otrok je prijazen, pozoren, potrpežljiv in zaščitniški. Dobro se počuti v stanovanju in ne sme živeti v pesjaku, saj je občutljiv na vročino in mraz. V odnosu do drugih živali ni problematičen, težava je le v tem, da želi prevzeti vlogo vodje, saj mu občasno ponagajajo geni borbenega psa. Z njim se moramo veliko ukvarjati in ga primerno vzgajati, sicer lahko postane problematičen. Primerno bivalno okolje je stanovanje. Potrebuje redne sprehode in druge aktivnosti.
Zdravje pasme
Zdravstvene težave pri tej pasmi so predvsem z očmi, ki se pogosto pojavijo že v prvem letu življenja. Zaradi oblike in velikosti glave mladičev, ima samica lahko pri kotitvi težave – potreben carski rez. Poleg tega je podvržen kar 15 dednim boleznim. Pozorni moramo biti, da ne doživi vročinskega šoka, saj je zaradi kratke glave temu podvržen. Težava pri obliki njegove glave nastane tudi, če ga piči osa ali čebela, saj je pik lahko smrten.
FCI 9
Več o pasmi BOLONJEC –>
BOLONJEC
(Bolognese)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 1: Bišoni in sorodne pasme
– 1.1 Bišoni
št. FCI standarda: 196
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova prvotna domovina je Dalmacija na Hrvaškem. Izvira že iz 13. stoletja, največjo priljubljenost pa je dosegel v srednjem veku in v času renesanse, predvsem na evropskih dvorih. O njegovem izvoru obstaja več variant: po eni izmed njih naj bi njegovi predniki prispeli iz Indije v Grčijo, skupaj z vojščaki Aleksandra Velikega; po drugi varianti pa naj bi predhodniki te pasme obstajali že v starem Egiptu. Njegov najbližji sorodnik je maltežan. Pasma je pogosta in razširjena po vsej Evropi in tudi izven nje. V vsem obdobju svojega obstoja nastopa v vlogi spremljevalca in družinskega psa.
Opis pasme
Bolonjec ima majhno, kvadratasto telo, glava je srednje dolga. Smrček je črn, oči okrogle in s črno obrobljenimi vekami, rep je košat in spuščen oziroma zvit na hrbet, ušesa dolga. Dlaka je dolga, gosta, mehka. Barva dlake: snežno bela. Nega obsega redno krtačenje in česanje. Kopanje ni priporočljivo, saj dlaka izgubi svoje značilnosti.
Karakter pasme
Bolonjec je po naravi inteligenten, resen, ljubezniv, vesel, tih (ne laja brez vzroka), srednje živahen, zadržan, nevsiljiv, srednje dober čuvaj, rad se ljubkuje, občutljiv, pozoren na okolico. Na lastnika in družinske člane je zelo navezan. Otroke ima zelo rad, dokler ne postanejo preveč vsiljivi. V odnosu do tujcev je zelo previden in sramežljiv. Pomembno: zelo slabo prenaša mraz, zato mora prebivati v stanovanju. Ne potrebuje veliko gibanja, saj ni zelo aktiven. Prehrana: zadošča od 100 do 150 g hrane na dan. Primeren je lastnik, ki ima veliko časa, je ljubezniv, srednje aktiven in pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo.
Zdravje pasme
Pasma nima posebnih zdravstvenih težav, če poskrbimo za primerno prehrano in psa ne izpostavljamo neprimernemu vremenu.
FCI 9
Pasma BELGIJSKI GRIFON –>
BELGIJSKI GRIFON
(Griffon belge – Belgian Griffon)
9. FCI skupina: Družni psi
Sekcija 3: Mali belgijski psi
– 3.1 Grifoni
št. FCI standarda: 81
Velikost: od 18 do 20 cm
Teža: od 3,5 do 6 kg
Življenjska doba: od 12 do 15 let
Zgodovina pasme
Njegova domovina je Belgija. Spada med stare pasme, saj je na tem področju poznan več kot sto let. Ima skupno poreklo z Bruseljskim grifonom in Brabantecom. Prednik te pasme je majhen resasti pes z imenom Smousje. Uporabljali so jih predvsem za varovanje kočij in uničevanje glodalcev. V sedanjem času je predvsem družni pes.
Opis pasme
Belgijski grifon spada med majhne družne pse. Po obliki deluje okorno, vendar je obenem zelo eleganten v gibanju. Prikupi se s svojim prijaznim izrazom, ki spominja na človeški obraz. Dlaka je resasta s podlanko (to je mehkejša, krajša dlaka, ki se nahaja pod zgornjo dlako; angl.: undercoat). Barva dlake je črna ali črna z ožigi. Nega ni zahtevna, saj obsega redno česanje in krtačenje ter občasno trimanje (odstranjevane odmrle dlake s posebnimi škarjami).
Karakter pasme
Po naravi je Belgijski grifon inteligenten, uravnovešen, pozoren, ponosen, dober čuvaj, občutljiv, zamerljiv, aktiven, radoveden. Na lastnika je zelo navezan, rad pa ima tudi ostale družinske člane. Rad ima druženje z otroci, predvsem s starejšimi, ki ga spoštujejo in nanj ne gledajo kot na igračo. V odnosu do psov in mačk ni težav, saj se z njimi rad druži, seveda pa je potrebna pravočasna socializacija. Primeren je lastnik, ki je dosleden, odločen, potrpežljiv, ima na razpolago dovolj prostega časa za druženje in aktivnosti ter pri vzgoji uporablja pozitivno stimulacijo. Potrebuje srednje dolge sprehode. Primerno bivalno okolje je stanovanje.
Zdravje pasme
Zdravstveno stanje te pasme je na splošno dobro. Pri posameznih psih se lahko pojavijo specifične težave, kot so: izpah pogačice, kolčni izpah in kožne alergije. Glede na to, da ima precej izbuljene oči, moramo biti zelo previdni, saj so posledično izpostavljene poškodbam. Zaradi kratkega gobčka se lahko pojavijo težave z dihanjem, pregrevanjem. Psice imajo pogosto težavne porode, pri katerih je potrebno izvesti carski rez.
